Zastopanost Slovencev bo v najboljšem primeru ostala nespremenjena

Na zadnjih deželnih volitvah v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) je slavila levosredinska koalicija, jutri pa bo ravnotežje sil nagnjeno k desnici. Ne glede na to, kako se bodo volitve obrnile, slovenska manjšina realno težko pričakuje izboljšanje svoje zastopanosti v najvišjem deželnem predstavniškem organu. 

V minulem mandatu sta v deželnem svetu FJK sedela dva slovenska poslanca, Igor Gabrovec kot predstavnik zbirne stranke Slovenska skupnost (SSk) in Stefano Ukmar kot član levosredinske Demokratske stranke (PD). Oba se bosta jutri potegovala za nov mandat. Na volitvah leta 2013 sta se prebila v deželni svet s pomočjo preferenčnih glasov in sodelovanja med njunima strankama. Njun tokratni uspeh bo tako kot pred petimi leti odvisen od usode leve sredine. Kljub naraščanju priljubljenosti njenega kandidata za predsednika deželne vlade FJK Sergia Bolzonella je verjetnost ponovitve izida italijanskih parlamentarnih volitev, na katerih so v začetku marca premočno slavile desne in populistične sile, v nedeljo precejšnja.
 

Realne možnosti 

»Čeprav je leva sredina v težavah, nima smisla vnaprej vreči puške v koruzo, glasove bomo preštevali po volitvah,« je poudaril Stefano Ukmar. S tem se je strinjal tudi njegov protikandidat v tržaškem okrožju Igor Gabrovec. »Moja dolžnost je, da sem optimist in v to usmerjam vse svoje delo v teh tednih. Parlamentarne volitve so zadale hud udarec levi sredini in upamo, da ta ni bil usoden tudi za bitko 29. aprila.«

Gabrovec in Ukmar, ki se potegujeta za tretji oziroma drugi zaporedni mandat v 49-članskem deželnem svetu, nista edina slovenska kandidata. Na 12 kandidatnih listah je več deset bolj in manj znanih Slovencev, največ na listi SSk. Na njej je med drugim tržaški pisatelj Boris Pahor. Kljub velikemu številu Slovencev v levosredinskem taboru imata realne možnosti za izvolitev zgolj Gabrovec in Ukmar, njuna vrnitev v deželni svet pa bi bila v danih okoliščinah precejšen uspeh za manjšino.

»Večina Slovencev kandidira na listah, ki podpirajo predsedniškega kandidata Sergia Bolzonella. Če bi bil ta poražen, si upam predvidevati, da lahko Slovenca iz tega tabora izvoli le Slovenska skupnost, seveda če bi dosegla vsaj odstotek veljavnih glasov na deželni ravni,« je pojasnil Gabrovec. SSk ima z Demokratsko stranko (DS) sklenjen volilni dogovor, na podlagi katerega za njene kandidate velja znižan volilni prag. 

Ta se je obnesel na volitvah v letih 2008 in 2013. DS je po drugi strani vsedržavna stranka, njeni slovenski kandidati pa niso vezani zgolj na glasove pripadnikov ­slovenske manjšine, ampak tudi na glasove italijanske večine. V ­primeru Stefana Ukmarja bodo ti lahko odločilni. »Vsak glas je dragocen, a ljudje so bolj pametni od nekaterih kandidatov in znali bodo glasovati koristno,« je prepričan Ukmar.
 

Pod isto streho

Zunaj levosredinskega tabora je slovenskih kandidatov zgolj za vzorec. Kljub temu ni izključeno, da bi lahko prepričljiva zmaga desnice in njenega kandidata za predsednika deželne vlade FJK Massimiliana Fedrige prinesla tudi presenečenje v primeru izvolitve Danila Slokarja,­ edinega Slovenca na listi Lige (nekdanje Severne lige). Nekateri naši sogovorniki so poudarili, da bi se mu izvolitev teoretično lahko posrečila, sploh v primeru prodornega uspeha desnice z ligaši na čelu. Toda tudi Slokarjeva izvolitev na koncu najverjetneje ne bi izboljšala zastopanosti slovenske manjšine v deželnem svetu, vsaj ne, kar zadeva število mandatov. 

Poleg volilne udeležbe je med dejavniki, ki lahko vplivajo na to, ali bosta v prihodnjem sklicu deželnega sveta sedela eden ali dva Slovenca, ali pa morebiti celo nobeden, tudi razpršenost slovenskih glasov. »Prizadevamo si prepričati volivce, da je v danih razmerah nujno, da zberemo glasove pod isto streho. Tam so na varnem. En odstotek glasov je objektivno dosegljiv, lahko ga tudi močno presežemo, nikakor pa ni avtomatično zagotovljen,« je opozoril Gabrovec. Od števila glasov je po njegovih besedah odvisna tudi legitimnost, ki jo bo imel izvoljeni predstavnik, zlasti če bi se znašel kot edini Slovenec v deželnem svetu. »Razpršenost glasov je v tem smislu naš prvi in glavni nasprotnik.«
 

Kradli si bodo glasove

Na ta problem je opozoril tudi Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ). »Na nedeljski volilni preizkušnji kandidira rekordno število slovenskih predstavnikov, kar ne bo prispevalo k njihovi izvolitvi, saj si bodo 'kradli' preference, naša skupnost pa je številčno omejena.« Položaj je diametralno nasproten tistemu s parlamentarnih volitev, ko se je manjšini uspelo poenotiti in na koncu tudi izvoliti Tatjano Rojc v rimski parlament. 

Medtem ko v SKGZ uradno niso podprli nobenega kandidata, so v Svetu slovenskih organizacij (SSO) pozvali volivce, naj glasujejo za Slovensko skupnost. V izjavi za javnost so obrazložili, da si lahko slovenska manjšina »samo s samostojnim političnim nastopanjem zagotovi politično težo, ki ji pripada zaradi zgodovinske prisotnosti na deželnem teritoriju in zaradi statutarne posebnosti, ki jo uživa dežela FJK«. Po njihovem mnenju dosedanja levosredinska opcija ni več zmožna zagotoviti zastopanosti ­Slovencem.