Zaradi zapore Sueškega prekopa zastoji v oskrbi še več mesecev

Posledice nekajdnevne zapore Sueškega prekopa zaradi nasedle kontejnerske ladje se bodo v oskrbovalni verigi poznale več mesecev, ocenjujejo na fakulteti za logistiko. Večje zamude v prometu je pričakovati še več tednov po ponedeljkovi sprostitvi prometa skozi prekop, kar bo povzročalo težave v pristaniščih. Potem ko je promet skozi Sueški prekop zaradi nasedle ladje 25. marca obstal, se je v petih dneh na obeh straneh prekopa nabralo kar 367 ladij. Zamude v pristaniščih bodo tako kljub temu, da je v ponedeljek promet skozi prekop spet stekel, velike.



»Ker večji pomorski prevozniki ocenjujejo, da bo za vsak dan, ko je bil promet skozi kanal zaustavljen, trajalo vsaj dva dni, da se zamude nadoknadijo, lahko pričakujemo večje zamude v prometu še nekaj tednov po sprostitvi prometa skozi kanal. Več prevoznikov se je tudi odločilo, da svoje ladje preusmerijo okoli Afrike, kar bo poti dodalo tudi do dva tedna. Tako bodo nastali zamiki prihodov ladij v namembna pristanišča, kar bo povzročalo težave v pristaniščih v prihodnjih tednih,« je poudarila Tina Cvahte Osjteršek s fakultete za logistiko mariborske univerze. Trenutno sicer teh posledic še ni čutiti, dodaja Cvahte Ojsterškova. Da je tako, so v ponedeljek povedali tudi v Luki Koper, kjer posledic zapore Sueškega prekopa še ne čutijo, jih je pa pričakovati v prihodnjih dneh.
 

V Koper prek Sueza prihajata dve ladji

Igor Jakomin s fakultete je medtem dejal, da v koprsko pristanišče prek Sueškega prekopa po pravilu prihajata dve kontejnerski ladji iz Azije in lahko se zgodi, da bosta v pristanišče prišli hkrati. »Kapacitete, ki jih ima koprsko pristanišče, pa dveh tako velikih ladij ne more raztovoriti hkrati, saj imajo omejene terminalske kapacitete in omejene vlakovne kapacitete zaradi železniške infrastrukture,« je ponazoril. Opozoril je, da se torej lahko prav hitro zgodi, da se bodo kontejnerji nakopičili, in če potem pride še nova ladja, ki je že v plovbi z Daljnega vzhoda, bo trajalo kar nekaj časa, da bo tok poslovanja postal spet normalen, sinhroniziran in brez zastojev. »Učinki se bodo multiplicirali in jih bomo v oskrbovalni verigi občutili še mesece,« poudarja Jakomin.



Lahko se tudi zgodi, da se bodo stroški pošiljanja blaga zvišali. »Plovila, ki potujejo iz Singapurja v Rotterdam prek Rta dobrega upanja, so se za celotno potovanje soočila z dodatnimi stroški v višini 400.000 dolarjev na plovilo,« ocenjuje Darja Topolšek s fakultete. Na fakulteti za logistiko izpostavljajo še stroške obratovanja ladje, ki mora več dni čakati na prehod skozi Suez, saj kljub čakanju nenehno ustvarja stroške. Ti so po Jakominovih besedah lahko od 10.000 dolarjev na dan za majhne ladje do več kot 100.000 dolarjev na dan. »Takšna ladja, kot je nasedla v Suezu, ima strošek med 100.000 in 120.000 dolarjev na dan,« poudarja. Ob vsem tem je po navedbah Cvahte Ojsterškove dodatna težava že siceršnja neuravnoteženost dostopnosti praznih kontejnerjev, saj je ti ne vračajo dovolj hitro, kar draži kontejnerski prevoz. Novi zastoji pri dobavi do končnih kupcev bodo verjetno cene še zvišali, ocenjuje.