Zaradi obtožb belke o spogledovanju so ga brutalno mučili in ubili

Umrla je Carolyn Bryant Donham, ženska iz Misisipija, ki je leta 1955 obtožila temnopoltega najstnika Emmetta Tilla »neprimernega vstopa in vedenja v trgovini«. Njen mož in svak sta mladeniča zato ugrabila, mučila in njegovo pretepeno truplo vrgla v reko. Zaradi ugrabitve in umora sta bila aretirana, a ju je porota oprostila. Obtožili ju niso niti ugrabitve, čeprav sta jo priznala in trdila, da sta Tilla izpustila živega. Obramba je na sojenju trdila, da se Till nekje skriva, v reki pa da je bilo truplo nekoga drugega.

Ugrabitelja – Roy Bryant in JW Milam – sta kasneje v intervjuju za revijo Look priznala umor, vendar jima po ameriški zakonodaji ni bilo mogoče ponovno soditi. Oba sta že pokojna, tožilci pa so še lani zahtevali obtožnico tudi proti Carolyn Bryant Donham za umor takrat komaj 14-letnega mladeniča, vendar jim ni uspelo prepričati velike porote, da bi ji morali soditi zaradi ugrabitve in umora.

Med sojenjem proti njenemu možu in njegovemu polbratu je Carolyn Bryant Donham nastopila kot priča in dejala, da jo je Till zgrabil za roko in jo osvajal. Leta 2008 je v intervjuju z zgodovinarjem zavrnila trditev in menda – tako navaja BBC – rekla, da ta del pričanja ni bil resničen.

Priznanje je spodbudilo ministrstvo za pravosodje, da je ponovno preučilo njen primer, a ko so jo preiskovalci neposredno vprašali o tem, je laganje med sojenjem zanikala. Njena smrt v 89. letu starosti po navedbah britanskega BBC »zapira poglavje enega najbolj zloglasnih linčev v zgodovini ZDA«.

Inštitut Emmett Till & Mamie Till-Mobley je v izjavi za javnost zapisal, da si »želijo usmiljenja do njene duše, čeprav obžalujemo, da nikoli ni prevzela odgovornosti za svojo vlogo pri Tillovem umoru«.

Enaindvajsetega oktobra 2022 so odkrili kip Emmetta Tilla. FOTO: AFP

»Svet je videl grozote rasizma v Emmettovem umoru, resnične posledice sovraštva, nikoli pa ne bo nikoli videl obžalovanja ali prevzema odgovornosti za njegovo smrt,« so po navedbah BBC še zapisali pri inštitutu.

Emmett Till, mladenič iz Chicaga, je bil v času usodnega vstopa v trgovino v Moneyju v Misisipiju, kjer je delala takrat 21-letna Carolyn Bryant Donham, na obisku pri svoji družini. Donhamova, ki je bila sama v trgovini, ga je obtožila neprimernega vedenja in nadlegovanja, njen mož in svak pa sta se mladeniču hladnokrvno, brutalno in usodno maščevala. Obstajajo sicer indici, da je pri umoru sodelovalo več ljudi.

Dve temnopolti priči so v času sojenja priprli, da ne bi prišli na sojenje. Okrožje Tallahatchie se je leta 2007 uradno opravičilo za oprostilne sodbe iz leta 1955 in zapisalo, da je bila zadeva Emmett Till »strašna sodna zmota«.

Na Tillovem pogrebu je njegova mati Mamie Till Mobley vztrajala, da mora biti krsta odprta, da bi lahko vsi videli, kaj se mu je zgodilo. Objavljene fotografije njegovih brutalno iznakaženih posmrtnih ostankov so šokirale ZDA in svet. »Nisi umrl zaman,« je dejala njegova mama, potem ko se mu je ob odprti krsti v štirih dneh po ocenah uradnikov poklonila več kot 250.000-glava množica.

Emmettova smrt je močno zaznamovala gibanje za državljanske pravice. Nekaj ​​tednov po njegovem pogrebu Rosa Parks ni hotela odstopiti svojega sedeža na avtobusu v Alabami, češ da se ne more premakniti, ker razmišlja o Emmettu. Njegova mati je postala učiteljica in borka za državljanske pravice.

Rev Wheeler Park Jr., Tillova sestrična, še zadnja živa priča dejanja, je ob smrti Donhamove dejala, da se zaveda, da je vsaka izguba življenja tragična, ter da zaradi nje ni slabe volje niti ne sovraži nikogar. »Čeprav zdaj nihče ne bo odgovarjal za smrt mojega bratranca in najboljšega prijatelja, je na vseh nas, da smo odgovorni za izzive, s katerimi se še vedno spoprijemamo pri premagovanju rasnih krivic,« je še dejala.