Zaradi brodoloma deveterica pred sodišče, v Pakistanu dan žalovanja

Devet osumljenih tihotapcev ljudi bo moralo pred grško sodišče, saj so obtoženi upravljanja ribiške ladje, prenapolnjene z migranti, ki se je prejšnji teden potopila ob obali Grčije. V eni najhujših ladijskih nesreč v Sredozemlju je na stotine pogrešanih in domnevno mrtvih, poroča Guardian.

Grške oblasti so sporočile, da so 78 mrtvih in 104 preživele – večinoma iz Sirije, Afganistana, Egipta in Pakistana – pripeljali na obalo, potem ko je prenatrpana ladja le nekaj dni po tem, ko je izplula iz Tobruka v Libiji proti Italiji, potonila. Nesreča se je zgodila približno 80 kilometrov od južnega grškega mesta Pylos, v enem najglobljih delov Sredozemskega morja.

Več kot 500 ljudi je domnevno pogrešanih, med njimi veliko otrok, svojci pa še vedno iščejo informacije o njih.

Potem ko se je izkazalo, da je med tistimi na krovu ladje z vlečno mrežo na desetine Pakistancev, je pakistanski premier Shehbaz Sharif ukazal takojšnji pregon agentov, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, in dejal, da bodo strogo kaznovani.

Grške oblasti so aretirale devet domnevnih tihotapcev

Sharif je za danes v Pakistanu napovedal dan žalovanja, državna zastava pa bodo obešene do polovice. Pred tem je dejal, da je pakistansko veleposlaništvo v Atenah identificiralo dvanajst državljanov, ki jih je rešila obalna straža. Uradnih informacij o tem, koliko Pakistancev je bilo na krovu, koliko jih je preživelo in koliko umrlo, ni. Skupno naj bi jih bilo več kot dvesto.

Grške oblasti so bile deležne kritik, ker niso ukrepale hitreje. Pravijo, da so potniki na čolnu odklonili pomoč, nevladne organizacije pa trdijo, da so prejele številne klice na pomoč.

Racije v Kašmirju

Medtem je policija v Kašmirju, ki je pod pakistansko upravo, sporočila, da je aretirala deset ljudi, ki naj bi bili vpleteni v pošiljanje mladih v Libijo, od tam pa naprej v Evropo. Uradniki so povedali, da je bilo v Kašmirju pridržanih devet ljudi, eden pa v Gudžaratu, mestu, ki je dolgo služilo kot odskočna deska za migrante. »Trenutno so v preiskavi zaradi vpletenosti v proces,« je za AFP povedal Chaudhary Shaukat, lokalni uradnik.

Tunizija kot odskočna deska

Mednarodna organizacija za migracije in agencija Združenih narodov za begunce UNHCR sta v skupni izjavi navedli, da naj bi bilo na krovu ladje med 400 in 750 ljudi. Po njihovem naj bi bil to drugi najsmrtonosnejši zabeleženi brodolom beguncev in migrantov, potem ko se je aprila 2015 na poti med Libijo in Italijo prevrnila ladja in je umrlo približno 1100 ljudi.

Preživeli po nesreči ribiške ladje. FOTO: Angelos Tzortzinis/Afp

Notranja ministra Francije in Nemčije Nancy Faeser in Géraldom Darmanin sta v nedeljo zvečer odpotovala v Tunizijo na pogovore o ureditvi migracij in ukrepih za preprečevanje smrti na nevarnih poteh po Sredozemlju. Tunizija, libijska soseda, od koder je izplula potopljena ribiška ladja, je glavna severnoafriška odskočna deska za ljudi, ki želijo v Evropo.

Tragedija sveta, ki trka na evropska vrata

Iz pisarne Faeserjeve so sporočili: »Želimo ustvariti zakonite migracijske poti, da bi odstranili osnovo za nečloveško dejavnost tihotapcev. Želimo, da so človekove pravice beguncev zaščitene in da se strašne smrti v Sredozemlju prenehajo.«

Ljudje iz afriških držav se v velikem številu podajajo na nevarna pomorska potovanja iz Tunizije v Evropo, evropske oblasti pa po pisanju Guardiana zahtevajo okrepljeno ukrepanje vlade vse bolj avtokratskega predsednika Tunizije Kaisa Saieda.

V morju pri Kalamati so našli 79 trupel. FOTO: Angelos Tzortzinis/Afp

V prvih treh mesecih letos so tunizijske oblasti prestregle 13.000 ljudi na čolnih ob vzhodnem pristaniškem mestu Sfax v Tuniziji, glavni poti v Evropo.

Brez dokazov o poteku reševanja

Tudi v Atenah se še vedno pojavljajo vprašanja o nepripravljenosti grške obalne straže za posredovanje, čeprav je bilo plovilo v mednarodnih vodah. Očitne nedoslednosti v informacijah, ki so jih do zdaj objavili uradniki, so spodbudile obtožbe, da so grške oblasti morda želele namerno preprečiti prihod množici na kopno.

Grčijo 25. junija čakajo splošne volitve, omenja Guardian. Njena desnosredinska stranka Nova demokracija, ki je bila na oblasti zadnja štiri leta in naj bi zmagala na volitvah, je zavzela ostro stališče do migracij, pri čemer mejne uradnike pogosto obtožujejo, da so pod njenim nadzorom vpleteni v prisilne izgone.

Na nesrečni ladji je bilo prek 750 ljudi. FOTO: Angelos Tzortzinis/Afp

Obalna straža, ki je zadolžena za nadzor preiskave nesreče, nima video posnetkov, ki bi podprli njeno različico dogodkov. Ko se je zarjavela 25-metrska ladja z vlečno mrežo začela prevračati, je posredoval patruljni čoln obalne straže, ki so ga poslali na območje nesreče. »Kje je video posnetek reševalne operacije?« je vprašal Christos Spirtzis, nekdanji minister za promet. »To je ključno vprašanje.« Prejšnji teden je Nikos Alexiou, tiskovni predstavnik grške obalne straže, na to vprašanje odgovoril: »Kamere na plovilu so delovale, vendar operacija ni bila posneta. Posnetka ni.«

Obalna straža tudi zanika, da bi povlekla nesrečno plovilo z vlečno mrežo in tako povzročila, da se je prevrnilo. Zaradi obtožb, ki letijo na osumljene tihotapce in segajo od izzivanja brodoloma do množičnega umora iz malomarnosti, je predsednik mestnega združenja odvetnikov dejal, da bo treba poiskati odgovore, kako je reševanje potekalo. »Veliko je vprašanj o tem,« je dejal Kostas Margelis. »In začeti moramo z vprašanjem, ali je obalna straža v kritičnem trenutku ravnala prav.«