Zakaj sta ruska vohuna postala galerista ravno v Sloveniji

Slovenski umetniški trg je pristal med osrednjimi vsebinami v današnjem New York Timesu. Ta ga je predstavil v kontekstu »zgodbe o spečih ruskih vohunih«, ki sta postala »slovenska galerista«. Slovenijo sta si za svoj »delokrog« domnevno izbrala zaradi neurejenosti slovenskega umetniškega trga in slabega nadzora države.

Omenjena ruska vohuna, ki sta imela pisarno v poslovni stavbi ljubljanske Lesnine na Parmovi, sta se pri nas predstavljala kot argentinska trgovca oziroma podjetnika z umetninami. Ujeli so ju decembra 2022 in prejšnji teden v obsežni izmenjavi ujetnikov vrnili v Moskvo.

»Sam že vsaj sedem let neprestano pišem in se sestajam na ministrstvu za kulturo, ministrstvu za finance in Fursu predvsem zaradi velikega deleža sive ekonomije, slabih predpisov, ki spodbujajo sivo ekonomijo, prodaje ponaredkov, klientelizma in korupcije pri javnih razpisih, neregistriranih prodajalcih in številnih drugih anomalijah slovenskega umetniškega trga, ampak preprosto ni nobenega interesa pri državi, da bi se to področje uredilo,« je za Delo povedal Damjan Kosec, direktor Galerije in dražbene hiše SLOART iz Ljubljane.

Trg je sebi prepuščen vsaj že tri, štiri desetletja, je dejal. Siva ekonomija po Koščevi oceni dosega že 60- do 80-odstotni delež. Pri popoldanskih prodajalcih je, denimo, močna varovalka celo v zakonodaji, saj nihče ne more točno določiti, kdo opravlja dejavnost: »Pod krinko zbiratelja lahko popoldne na trgu po službi človek prodaja umetnine tudi po sto tisoč evrov, a se nihče, niti Furs, ob to ne obregne.«

Tudi na sodišču se ne zgodi, da bi obsodili ali kaznovali ponaredke. Kot še pravi Damjan Kosec, je za ruska vohuna prvič slišal, ko so ju ujeli. Sam sicer meni, da bi se Rusa »dosti lažje skrila v marketinškem podjetju z več sto zaposlenimi kot pa na majhnem slovenskem umetniškem trgu«.

Sum o prevari

Klobčič se je začel odvijati, ko se je Darji Štefančič, slovenski slikarki, zazdelo nenavadno, da jo je »obskurna spletna umetniška galerija, ki jo vodi ženska iz Argentine«, nenadoma kontaktirala in jo prosila, naj se pridruži njenemu seznamu umetnikov. Slikarka je posumila na prevaro in skrbelo jo je, da hoče galerija, za katero na slovenski umetniški sceni ni slišal tako rekoč nihče, »le ogoljufati ljudi«.

V bistvu se je njen sum potrdil – a na načine, je slikovit NYT, ki so daleč presegli tudi njene najtemnejše predstave.

Spletna galerija je bila namreč paravan za rusko obveščevalno službo, del dodelane mreže tajnih vohunov, ki jih je ruska zunanja obveščevalna agencija SVR po Evropi izurila, da se predstavljajo za Argentince, Brazilce in druge tuje državljane, piše NYT.

Rusija in pred njo Sovjetska zveza ima po navedbah NYT dolgo zgodovino velikega vlaganja v tako imenovane »ilegalce«, vohune, ki se za dolga leta zarijejo globoko v ciljne države. V nasprotju z »legalnimi« vohuni, ki delujejo pod diplomatsko krinko v ruskih veleposlaništvih, nimajo imunitete pred pregonom ali očitnimi povezavami z Rusijo in jih je – tako NYT – izjemno težko odkriti.