Zagretost za Macronove evrske predloge popušča

Berlin – Več kot pol leta po predlogu ambicioznega­ združevanja evrskega območja francoski predsednik Emmanuel­ Macron prihaja na obisk v Berlin. Najpomembnejša zaveznica Nemčija ima končno vlado, s katero se rešitelj Francije pred skrajnim nacionalizmom lahko pogovarja o evrskem finančnem ministru, proračunu in drugih velikopoteznih zamislih, konservativna unija kanclerke Angele Merkel pa se vse manj navdušuje zanje.

V prvem govoru pred evropskim parlamentom v Strasbourgu se je francoski predsednik ta teden spet zavzel za hitrejše uvajanje reform. Po njegovem bi morali biti rezultati vidni še pred prihodnjimi evropskimi volitvami. Kanclerka Angela Merkel pa kaže čedalje večje dvome o evrskem delu njegovih predlogov ali o tretjem mestu skrajnih nacionalistov na parlamentarnih volitvah in pred bavarskimi deželnimi volitvami popušča dvomljivcem v svoji konservativni uniji. O evrskem proračunu in finančnem ministru so v Berlinu raje tiho, po zadnjih poročilih se kanclerka nagiba tudi k Evropskemu denarnemu skladu, pri katerem bi še vedno imele zadnjo besedo države članice in s tem tudi njena daleč največja plačnica v evropske reševalne in druge sklade.

Skupne pobude

Po informacijah s torkovega srečanja krščanskodemokratske prvakinje s parlamentarci se voditeljica osrednje evropske gospodarske velesile zavzema za podobno pogojevanje EMF z reformami, kakršno je značilno za delovanje IMF, ter razmišlja o njegovi vključitvi v evropske pogodbe. Vsaj zadnje bi bilo zamuden proces z negotovim izidom. Na torkovi tiskovni konferenci je kanclerka poudarila tudi nujnost reform zunaj gospodarske in valutne unije. Vsaj pri tem Berlin upa na hitro in široko soglasje s francoskim predsednikom. Angela Merkel je omenila skupni sistem podeljevanja azila, jasno zunanjo politiko EU in skupne varnostne pobude, ki so tudi »stebri tega projekta močne Evrope skupnih vrednot«. In res je tudi Macron posvaril pred »zastrupljeno« razpravo o spremembah sedanjega azilnega sistema in sprejemanja beguncev ter zahteval vseevropski program za razbremenitev mest in občin, ki so najbolj obremenjeni s tem vprašanjem.



Lahko si je predstavljati, da si Macron želi tudi uresničitve svojih evrskih predlogov, a so ob tem nemška mnenja vse bolj deljena. Nekateri kanclerkini socialdemokratski vladni partnerji so opozorili na blokado in od konservativne unije CDU/CSU zahtevali spoštovanje koalicijske pogodbe, ki v delih obravnava tudi ta vprašanja. Tega niso poudarili vsi socialdemokrati in celo o novem finančnem ministru Olafu Scholzu je videti, da se nagiba k previdnejšim stališčem. Zato pa so nemški zeleni ostro očitali vladi, da pušča Francijo na cedilu pri evropskih vprašanjih. »V koalicijski pogodbi omenjena evropska solidarnost propada,« je poudarila voditeljica stranke Annalena Baerbock, ki je prepričana, da je dokončanje bančne unije in ustanovitev Evropskega denarnega sklada ena od lekcij zadnje finančne krize. »Namesto naprav za gašenje požara potrebujemo protipožarno steno,« je zelena političarka poudarila, da je z Martinom Schulzem odšel iz velike koalicije zadnji Evropejec.

Rast in stabilnost

Visoki krščanski demokrat Carsten Linnemann je na takšne očitke odgovoril, da sta za tesno evropsko sodelovanje pomembna rast in stabilnost v Nemčiji in Evropi, pri čemer se nemško in francosko vodstvo ne razlikujeta, »zelo pa moramo paziti, kako bomo še bolj krepili Evropo«. A tudi krščanskodemokratski evropski politik Elmar Brok je opozoril, da predlogov Emmanuela Macrona ne bi smeli kar pomesti z mize, nekaj podpore je dobil tudi iz gospodarstva: celo Joachim Lang iz nemškega industrijskega združenja BDI je opozoril vlado na oblikovanje evropske reformne poti z lastnimi predlogi. Za nemško industrijo je reforma evrskega območja zelo pomembna. »Toni, ki jih je zdaj slišati iz Unije, niso sprejemljivi, ogrožajo prelom v Evropi,« je bil v nedeljski izdaji časopisa Faz kritičen tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger.