Zagrebški bogati plen čaka na zmagovalca

Več kot 47.000 kandidatov, ki se bodo sredi maja udeležili lokalnih volitev v kar 576 enotah lokalne samouprave na Hrvaškem, je v nizkem startu. Vlada je razpisala volitve, polen pod nogami enih in drugih kandidatov, ki so napovedali sodelovanje, je čedalje več. V središču pozornosti je Zagreb, korenito mešanje političnih kart se bo skoraj zagotovo zgodilo tudi na Reki, v Osijeku in Splitu. Pa še kje.

»V skoraj milijonskem Zagrebu ni več dolgoletnega župana Milana Bandića, ki je pred kratkim umrl. Bitka za zagrebški bogati plen, tako v obliki sredstev kot politični, ki je zdaj pod nikogaršnjim nadzorom [...], bo tesna in brezkompromisna. Na Reki se po 21 letih umika s položaja župana ugledni član SDP Vojko Obersnel. HDZ si po dveh desetletjih želi prevzeti Reko iz rok SDP. V Osijeku in Splitu dozdajšnji župani ne bodo kandidirali, Slavonija je kot raztresen politični tovor. Napeti so odnosi v stranki HDZ v Slavoniji, pa med HDZ in desno opozicijo, ki jo 'nadzira' vodja Domovinskega gibanja in ne­uspešni kandidat na predsedniških volit­vah Miroslav Škoro, ki bi zdaj rad postal zagrebški župan. V Dalmaciji bi si Most rad povrnil ugled na lokalni ravni,« je pred kratkim dejal profesor Dragan Bagić z zagrebške filozofske fakultete. Prepričan je, da bodo tokrat neodvisni kandidati igrali obrobno, stransko vlogo, v prvem planu pa bodo igralci ­velikih strank.
 

Ena neznanka za drugi krog

Analitiki se večinoma strinjajo, da bi bilo veliko presenečenje, če si prvi mož gibanja Zmoremo! Tomislav Tomašević ne bi zagotovil drugega kroga volitev, ki bodo 30. maja. Najnovejše ankete mu kažejo najbolje, ni ankete, ki mu ne bi namenila najmanj 30-odstotne podpore. Je pa neznanka, s kom bi se Tomašević lahko pomeril v drugem krogu. Kandidatov je več, med »najverjetnejšimi« naj bi bili dolgoletna namestnica (in tesna sodelavka) Milana Bandića Jelena Pavičić Vukičević, vodja desnega Domovinskega gibanja Miroslav Škoro, Davor Filipović (HDZ) in Joško Klisović (SDP).


»Ocenjujem, da je razmerje političnih sil v Zagrebu 55 proti 45 v korist levice, a se zdi, da desnici rating raste,« je poudaril Krešo Beljak, predsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS), poslanec in dolgoletni župan Samoborja, ki se po dvanajstih letih županovanja umika s položaja.

(Pre)bohotna lokalna samouprava

Ob robu političnih razprav in analiz tokratnih volitev se vnovič pojavljajo razprave o nujnih spremembah lokalne samouprave.
Pred nekaj več kot desetimi leti je bilo v hrvaški občinski, mestni in županijski birokraciji – lokalna samouprava v naši južni sosedi ima 576 enot – zaposlenih 28.000 ljudi, zdaj jih je več kot 40.000 (mimogrede: v državni upravi je v zadnjem letu dni dobilo službo še 4000 ljudi).


Vse skupaj je večmilijonsko breme za občinske in državni proračun. Analiza zagrebškega ekonomskega inštituta je pred leti pokazala, da bi bilo nujno »zelo na hitro« ukiniti 250 občin in 77 od skoraj 130 mest, saj ne morejo živeti brez državne pomoči. Podatek, da precej občinam in mestom prav država polni lokalni proračun tudi do 90 odstotkov, še zdaleč ni zanemarljiv.

Analitiki se strinjajo, da reforme lokalne samouprave ni mogoče narediti čez noč, ampak se je je treba lotiti kot na primer na Danskem, kjer je trajala nekaj let, pri čemer so z roko v roki sodelovala vodstva občin in prebivalstvo, zato so jih uspešno zmanjšali z 275 na 98, še prej pa s 1098, kolikor so jih imeli leta 1970, na 275. Vendar je vse bolj jasno, da se kaj takega na Hrvaškem še dolgo ne bo zgodilo. »Stranke so si občine ustvarile kot svoje volilne bazene, le katera bi zdaj te bazene izsuševala, ukinjala,« so aktualni trenutek lokalne samouprave v naši južni sosedi ­strnili analitiki.