Zadovoljni z upravljanjem nezakonitih migracij

Slovenska policija je po besedah notranjega ministra Boštjana Poklukarja po enem letu od uvedbe nadzora na meji s Hrvaško prijela 434 tihotapcev ilegalnih prebežnikov, kar po njegovem mnenju odraža odločno ukrepanje za preprečevanje nezakonitih migracij na zahodnobalkanski poti. Da je zamrznitev schengenskega režima na meji med državami začasen, a učinkovit ukrep, sta bila po včerajšnjem srečanju prepričana tudi hrvaški in italijanski minister za notranje zadeve Davor Božinović in Matteo Piantedosi.
Boštjan Poklukar, ki se je s hrvaškim in italijanskim kolegom včeraj sestal v hrvaškem Zaprešiću, je poudaril, da sodelovanje poteka zgledno tako na politični ravni, med ministri, kot na operativni ravni, to je med policijami vseh treh držav. Odkar je Italija oktobra lani zamrznila schengenski režim na meji s Slovenijo, čemur je sledil enak odziv naše države na meji s Hrvaško, so se ministri sestali že petič. Kdaj naj bi ukrep preklicali, niso mogli napovedati.

Slovenski notranji minister je pohvalil tudi meddržavno sodelovanje znotraj operativne delovne skupine Zebra, ki deluje na Hrvaškem pod okriljem Europola, in se zavzema za učinkovitejši boj proti tihotapljenju prebežnikov na balkanski poti. Tej skupini, v kateri sta poleg Slovenije in Hrvaške še Nemčija ter Bosna in Hercegovina, se je zdaj priključila tudi Italija.

Poklukar je dejal, da si vse tri države prizadevajo za podpis sporazuma za okrepljeno vlogo evropske agencije za mejno in obalno stražo – Frontex v Bosni in Hercegovini. Prav tako se zavzemajo za spremembo vizumskega režima v državah Zahodnega Balkana, kamor tujci iz tretjih držav prosto vstopajo kot turisti, nato pa svojo pot nadaljujejo proti državam Evropske unije (EU) kot nezakoniti prebežniki. To vprašanje bodo vsi trije ministri sprožili v okviru sveta EU.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je s svojima hrvaškim in italijanskim kolegom Davorjem Božinovićem (na fotografiji poleg Poklukarja) in Matteom Piantedosijem včeraj sestal v hrvaškem Zaprešiću.FOTO: MNZ

Ne glede na to, da številne države znotraj EU spet vzpostavljajo nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, je Poklukar izpostavil podporo vstopu Romunije in Bolgarije v schengensko območje, kar bi se kljub avstrijski blokadi lahko zgodilo do konca letošnjega leta.

Število nezakonitih vstopov upada

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je povedal, da začasna ukinitev schengna ni bistveno vplivala na življenje ljudi, tudi med turistično sezono ne, prav tako je nemoteno potekal prevoz blaga. Pohvalil se je, da so lani imeli za 58 odstotkov manj ilegalnih vstopov v državo v primerjavi z letom prej, prijeli pa so 1500 tihotapcev. Matteo Pinatedosi, italijanski minister za notranje zadeve, je omenil tudi pomembnost meddržavnega povezovanja pri odkrivanju mednarodnih kriminalnih združb, tudi s finančnimi preiskavami, ki so v zadnjem obdobju povezane predvsem s kriptovalutami. Italijanski varnostni organi so na meji s Slovenijo v zadnjem letu zmanjšali število nezakonitih vstopov za polovico in skupaj prijeli 4900 ilegalnih prebežnikov. Med njimi zdaj prevladujejo državljani Sirije.

Italija prosilce za azil poslala v Albanijo

Minister Piantedosi je komentiral tudi to, da je včeraj odplula prva italijanska ladja z ljudmi, ki jih je italijanska oblast pred dnevi prestregla v mednarodnih sredozemskih vodah, proti Albaniji. Tam jih bodo namestili v dva migrantska centra (v krajih Shengjin in Gjad), kjer naj bi pospešili obravnavo prošenj za azil ali morebitno repatriacijo. V skladu s sprejetimi merili morajo prosilci za azil, ki jih bodo prepeljali v albanski center za sprejem migrantov, izvirati iz varne države, biti morajo moškega spola in ne smejo se uvrščati med ranljive skupine. Postopek v Albaniji naj bi trajal največ 28 dni. Ta poteza italijanske vlade Giorgie Meloni, ki jo je sprejela v dogovoru z albansko oblastjo, je sicer vzbudila številne kritike tako med domačimi kot med tujimi zagovorniki človekovih pravic. Po ministrovih besedah bo vsem prosilcem za azil zagotovljeno sodno varstvo, prepričan je tudi, da bo to postala praksa na ravni EU.