Načrtovane mešane patrulje na evropski meji

»Menim, da je alternativa notranjemu nadzoru vzpostavitev skupnih mešanih patrulj na zunanji schengenski meji in to sem danes tudi večkrat poudaril. Verjamem, da bomo kmalu prišli do te skupne rešitve,« je danes po trilateralnem srečanju Slovenije, Italije in Hrvaške v italijanski Gorici dejal notranji minister Boštjan Poklukar. Slovenija je ponudila proces Brdo za širše regionalno sodelovanje držav na varnostnem področju.

Po oceni notranjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, Poklukarja, Mattea Piantedosija in Davorja Božinovića, je bilo podaljšanje mejnega nadzora do konca letošnjega leta, ki ga je najprej sprožila Italija na slovenski meji, posledično pa še Slovenija na hrvaški in madžarski meji, smiselno in učinkovito. Poudarili so, da nadzor poskuša čim manj ovirati obmejno prebivalstvo in gospodarske tokove. Prav tako z letošnjim začetkom turistične sezone zaradi tega ne pričakujejo večjih zastojev na mejah.

Na italijanski meji prijeli 40 nevarnih ljudi

Italijanski notranji minister Piantedosi je poudaril pomen regionalnega sodelovanja s kolegi iz Hrvaške in Slovenije, tudi na ravni policije iz vseh treh držav. Podaljšanje mejnega nadzora je bilo po njegovih besedah pozitivno z vidika preprečevanja terorističnih groženj. Od lanskega oktobra so pregledali okoli 422.000 oseb, od tega jih je bilo brez ustreznih dokumentov 1800 (na prvem mestu po številu so bili državljani Maroka), aretirali so 190 oseb, med njimi so odkrili tudi 40 takih, ki so pomenili grožnjo nacionalni varnosti. Na novinarsko vprašanje je tudi pojasnil, da je predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga ponudil sodelovanje civilne zaščite pri nadzoru migrantskih poti. Italija se je pridružila tudi operativni delovni skupini Zebra, ki deluje na Hrvaškem v okviru Evropskega policijskega urada (Europol).

Da gre za pomembno povezovanje in izmenjavo izkušenj, je pritrdil tudi hrvaški notranji minister Davor Božinović. Hrvaški obmejni organi so prijeli okoli tisoč oseb, ki so jih osumili tihotapstva. »Če to številko pomnožite z, denimo, 70, boste videli, za koliko ilegalnih migrantov gre in kako velik posel je to,« je poudaril. Zatrdil je tudi, da je Hrvaška prispevala 65 odstotkov vseh podatkov, ki jih je o nezakonitih migracijah po zahodnobalkanski poti prejel Interpol.

Obenem je dejal, da zamrznitev schengna ni bistveno vplivala na gneče na mejnih prehodih zaradi ciljne naravnanosti ukrepa. Omenil je tudi težavo zaradi vizumske politike nekaterih sosednjih držav zunaj Evropske unije, ki nimajo usklajene vizumske politike z EU (denimo Srbija). Tako se dogaja, da državljani tretjih držav s turističnim vizumom pridejo pred evropska vrata in nato prečkajo mejo na nelegalen način. Morebitna uvedba skupnih patrulj iz vseh treh držav na meji med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino po njegovem mnenju ne bi pomenila nezaupnice hrvaški policiji, temveč nasprotno, potrdilo, da je hrvaška policija vredna zaupanja in lahko sodeluje s sosednjima državama.

Zunanje mešane patrulje do kulturne prestolnice

Vzpostavitev alternativnih ukrepov, ki bi nadomestili mejni nadzor med članicami EU, naj bi po navedbah ministrov lahko dosegli v prihodnjih nekaj mesecih. To bi med drugim pomenilo, da bi lahko Evropska prestolnica kulture, ki jo bosta prihodnje leto gostila Nova Gorica in Gorica, potekala brez meje med državama. Poklukar je še dejal, da Slovenija podpira italijansko pobudo za regionalno sodelovanje v okviru platforme G7 na področju notranjih zadev, ki se nanaša na boj proti globalnemu kriminalu in tihotapskim kriminalnim združbam. Sicer pa so pri vstopu v našo državo letos zavrnili 18.500 ljudi, kar je deset odstotkov več kot v istem obdobju lani. Aretirali so tudi več kot 300 tihotapcev ljudi.

Pomemben poudarek pa so ministri namenili tudi vračanju oseb, ki ne zadostujejo pogojem vstopa v EU. »To je strateško vprašanje, zato moramo biti na tem področju še bolj aktivni in to vprašanje še toliko bolj nasloviti na svetu EU za notranje zadeve, ko bo začela delovati nova evropska komisija,« je povedal Poklukar.

Slovenski in italijanski minister še v Kobarid

Piantedosi in Poklukar sta nato odšla na Trg Evrope, ki povezuje Gorico in Novo Gorico, ter se nato odpravila v Kobarid, na ogled kostnice, v kateri so pokopani italijanski vojaki med prvo svetovno vojno ter kobariški muzej.