Zadnja ameriška fronta v boju s covidom-19

Washington – Poleg cepiva proizvajalcev Pfizer in Biontech, s katerim v ZDA že cepijo zdravstvene delavce in varovance domov za starejše, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal tudi takojšnje razdeljevanje cepiva Moderne v svoji državi – ter v Evropi: »Evropa in drugi deli sveta, hudo prizadeti zaradi 'kitajskega' virusa – zlasti Nemčija, Francija, Španija in Italija –, cepivo je na poti!«

Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) naj bi po Pfizerjevem in Biontechovem za nujno uporabo odobrila tudi cepivo proizvajalca Moderna iz Massachusettsa. Skorajda identični cepivi sta bili rekordno hitro izdelani s pomočjo revolucionarne informacijske ribonukleinske kisline (z angleško kratico mRNA), Modernino pa za hranjenje ne potrebuje tako nizkih temperatur in lahko zato opazno razširi dostopnost zaščite pred morilskim covidom-19. Trump je minuli teden podpisal izvršilni zakon, s katerim naj bi pri cepljenju imeli prednost Američani; zdaj je to obljubil tudi »hudo prizadetim« Evropejcem. Do konca redakcije še ni bilo znano njegovo mnenje o belgijskih poročilih, da bo evropska cena nekaterih cepiv, tudi Pfizerjevega, precej nižja od ameriške.



V ZDA so se danes bolj ukvarjali s prepričevanjem tistih, ki si morda ne bodo upali zavihati rokava za injekcijo, kar je bil vzrok, da se je podpredsednik Mike Pence s soprogo Karen ter predstavnikom javnega zdravstva Jeromom Adamsom dal cepiti pred televizijskimi kamerami. »Nič nisem čutil, dobro opravljeno, to je medicinski čudež!« je komentiral. Pence je med obiskom tovarne cepiva v Indiani v začetku tedna zagotovil, da so klestili le birokratske ovire za revolucionarno sredstvo proti epidemiji, ne pa tudi njegovega razvoja.

Visok smrtni davek

Zdravniki so med pogostimi posledicami cepljenja omenili bolečino na mestu vboda, utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih in mišicah ter mrazenje, kar mine po dnevu ali dveh, v dveh dosedanjih primerih so zaznali alergični šok. Pravijo, da so zdravniki pripravljeni na takšne primere in v zameno po drugem odmerku napovedujejo skoraj 95-odstotno zaščito pred covidom-19. Ta se je zdaj v ZDA povzpel na vrh najpogostejših vzrokov smrti – pred srčno kapjo in rakom. Vsak dan vzame več življenj, kot so jih napadi 11. septembra 2001.



Vodja ameriškega državnega inštituta za nalezljive bolezni in alergije dr. Anthony Fauci je »iz varnostnih razlogov« priporočil cepljenje tudi novoizvoljenemu predsedniku Joeju Bidnu in njegovi podpredsednici Kamali Harris, pa tudi Donaldu Trumpu, čeprav je ta skupaj s prvo damo Melanio prebolel covid-19. S tem se je »ameriški zdravnik« nehote vpletel v razprave o cepitvenih prioritetah. Vse ameriške države se strinjajo s prednostjo za zdravstvene delavce ter nemočne upokojence, ki naj bi jih cepili še decembra, za njimi bodo na vrsti naslednje starostne skupine, bolniki vseh starosti, nujni delavci zunaj zdravstva in posebej ogrožene skupine, kot so zaporniki. Marca ali aprila naj bi bilo cepivo na voljo vsem drugim, Pfizer in Moderna pa cepivo že preizkušata tudi na otrocih in mladih. Nosečnicam, ki niso bile vključene, svetujejo posvetovanje z zdravnikom.



V ZDA upajo, da bo Trumpova operacija Warp Speed kljub izjemno slabemu vremenu v delih države nadaljevala akcijo cepljenja skladno z načrti. Nalezljiva bolezen se namreč spet bliskovito širi v vseh delih države. Kalifornija je ta teden naročila 5000 vreč za trupla, v Kolorado in Novo Mehiko vozijo hladilne tovornjake za dopolnitev prenapolnjenih mrtvašnic. Tudi zato razburjajo nekatere javne osebnosti, ki pozivajo ljudi, naj se ne cepijo.

V globoko razdeljenih ZDA se bodo prepiri zaradi cepljenja pridružili drugim; demokratska predstavnica iz Minnesote Ilhan Omar je Trumpa, denimo, obtožila, da je kriv za smrt njenega očeta, ki je zbolel za covidom-19, in zahtevala preiskave. Nekatere druge moti zaščitenost proizvajalk cepiva pred tožbami. Poseben vladni program obljublja pomoč prizadetim, a so jo doslej dali le redko. Zagovorniki cepiva raje poudarjajo prednosti visoke zaščite pred covidom-19: doslej najhitreje pridobljeno so proti mumpsu v šestdesetih letih minulega stoletja razvili v štirih letih.