Za krmilo spet pošiljajo Ursulo von der Leyen

Pred vrhom voditeljev držav članic, ki bo potekal v četrtek in petek, je kadrovski sveženj za prihodnje vodstvo EU že pripravljen, veliko dinamike je predvsem v političnih skupinah evropskega parlamenta.

Ključni voditelji iz treh političnih družin, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in liberalne Renew, so se po neuradnih informacijah uskladili, da bodo za vodenje evropske komisije še enkrat predlagali nemško krščansko demokratko Ursulo von der Leyen. Predsednik evropskega sveta bi bil najmanj en mandat (dve leti in pol) nekdanji portugalski premier, socialist António Costa. Za zunanjepolitično predstavnico EU naj bi izbrali estonsko premierko, liberalko Kajo Kallas. Evropski parlament bi še naprej vodila Maltežanka Roberta Metsola iz EPP.

Pogovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne pred začetkom vrha. Madžarskega premiera Viktorja Orbána gotovo ne bo med podporniki tega kadrovskega svežnja. Ugotovil je, da so se EPP, levičarji in liberalci v nasprotju z voljo volivcev dogovorili o vzpostavitvi koalicije zagovornikov vojne. Za izbiro kandidata za predsednika evropske komisije, ki ga nato potrdi še evropski parlament, že tako ni zahtevano soglasje. Pred desetimi leti sta bila proti Luksemburžanu Jean-Claudu Junckerju Orbán in tedanji britanski premier David Cameron.

Druga neznanka je desničarska italijanska premierka Giorgia Meloni. Na neuradnem zasedanju voditeljev prejšnji teden je bila nejevoljna, ker je skupina voditeljev iz centralnih političnih skupin ločeno pripravljala kupčijo o delitvi položajev. V Bruslju že nekaj časa krožijo razlage, da bo Giorgia Meloni v pogovorih z Ursulo von der Leyen na koncu za Italijo izposlovala močen podpredsedniški položaj v prihodnji evropski komisiji. Kdo bi lahko bil kandidat Rima, še ni znano. V italijanskem tisku veliko omenjajo ministra za evropske zadeve Raffaeleja Fitta.

Predvsem v EPP nimajo težav s kazanjem mišic, saj se vidijo kot očitne zmagovalce volitev. Po eni od razlag si ob vodenju evropske komisije in evropskega parlamenta za dve leti in pol želijo še kakšnega močnega položaja. »Kdor je preveč pohlepen, na koncu tvega, da bo 'pokuril' svojega vodilnega kandidata,« je luksemburški zunanji minister Xavier Bettel pred nekaj dnevi opozoril EPP, da s pretiranimi zahtevami lahko ogrozi Ursulo von der Leyen.

FOTO: Yves Herman/Reuters

Veliko dinamike je v zadnjih dneh predvsem v evropskem parlamentu, v katerem se poslanske skupine še sestavljajo. Najtežje je liberalni Renew, ki je s 102 padla na (po zadnjih podatkih) 74 poslancev. Iz njenih vrst je odšlo sedem poslancev češke stranke Ano nekdanjega premiera Andreja Babiša, ki se ne strinja s politiko skupine Renew: od migracij do zelenega prehoda. V Renew so že tako razdeljeni na močno oslabljene macroniste, ki so v zadnjem mandatu dajali tempo tej skupini, in poslance strank iz stare liberalne družine Alde.

Nekoliko močnejši so na volitvah bolj neuspešni zeleni, ki se jim je pridružilo pet evropskih poslancev federalistično naravnanega Volta. Zeleni bi bili načeloma pripravljeni delovati v navezi s stranko okoli sredine, a predvsem za EPP je načrt za prihodnja leta upočasnitev zelenega programa EU. Praksa zadnjih let je pokazala, da so si pri kočljivih okoljskih in podnebnih vprašanjih blizu z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) Giorgie Meloni.

Četudi v evropskem parlamentu ni tradicionalne koalicije kot v državah članicah, se morajo sodelujoče politične skupine vsaj okvirno uskladiti o delu. Predvsem socialisti jasno sporočajo, da ne bodo sodelovali na pogajanjih, če bo na njih sodelovala skrajna desnica, h kateri uvrščajo tudi ECR. Ursula von der Leyen potrebuje za izvolitev 361 od 720 glasov. Poslancev iz treh taborov, ki so bili povezani zadnjih pet let, je okoli 400.

To bi moralo zadoščati za izvolitev, toda negotovo je, koliko poslancev bo na tajnem glasovanju ostalo zvestih strankarski disciplini. Potem ko bo na vrhu predlagana, bi jo evropski poslanci lahko izvolili že na prvem zasedanju sredi julija. V primeru zapletov bi bilo lahko glasovanje na vrsti šele septembra. Tako bi se sestavljanje evropske komisije v težkih kriznih časih za EU lahko zavleklo do začetka prihodnjega leta.