Z ničelno toleranco nad izgrednike in njihove spletne pajdaše

Protimigrantski izgredi, ki so po umoru treh deklic zajeli nekatera britanska mesta, so resna preizkušnja za organe pregona, pa tudi za komaj mesec dni staro laburistično vlado. Njen nasprotnik niso samo skrajno desni nasilneži, za katere premier Keir Starmer obljublja, da jih bo doletela roka pravice, temveč tudi družabna omrežja, od koder se je sovraštvo prelilo na ulice.

V odzivu na nasilje, ki se je iz manjšega kraja v bližini Liverpoola v zadnjih dneh razširilo na več mest po državi, je novi britanski premier sklical krizni sestanek vlade, na katerem so ministri skupaj s predstavniki policije iskali rešitve za spoprijemanje z izgredi, kakršnim na Otoku niso bili priča že več kot desetletje. Sestanek je potekal teden dni zatem, ko je 17-letnik v Southportu ubil tri deklice, stare med pet in devet let, ter zabodel več oseb. Njegovo dejanje je v britanski družbi sprožilo vsesplošno ogorčenje, ki so ga izkoristili tudi pripadniki skrajne desnice za širjenje neresnic o tem, da je osumljenec prosilec za azil in musliman, ki je v državo lani vstopil na nezakoniti način. Kot se je kmalu izkazalo, je deklicam življenje vzel na Otoku rojen britanski državljan ruandskih korenin.

Ta podatek ni odvrnil na stotine posameznikov od ogrožanja muslimanskih verskih objektov, plenjenja trgovin, uničevanja zasebne lastnine in napadov na hotele, kjer začasno bivajo prosilci za azil. V več primerih so se spopadli s policisti, ki so morali, tudi za ceno poškodb, fizično zaščiti večino od napadenih objektov, med njimi hotel Holiday Inn v Rotherhamu, v katerem so izgredniki zanetili ogenj.

Policija je do ponedeljka zjutraj pridržala več sto oseb in napovedala nadaljnje aretacije v prihodnjih dneh in tednih. Med izgredniki naj bi bili nekdanji člani razpadle Angleške obrambne lige oziroma podporniki njenega ustanovitelja Tommyja Robinsona, ki je teden dni pred grozovitim umorom deklic v Londonu organiziral enega največjih skrajno desnih shodov v zadnjih desetletjih. Strokovnjaki so v preteklih dneh sicer opozorili, da pri izgredih sodeluje množica manjših, ohlapno organiziranih skupin, povezanih predvsem v svojem sovraštvu do migrantov in pripadnikov muslimanske vere.

»To niso protesti, ampak čisto nasilje in ne bomo dopuščali napadov na mošeje ali naše muslimanske skupnosti,« je po srečanju s svojimi ministri in predstavniki policije poudaril premier Starmer, ki je že konec tedna opozoril, da bodo organi pregona obravnavali storilce kaznivih dejanj z ničelno toleranco, jih privedli pred sodišče in obsodili. »Garantiram vam, da boste obžalovali sodelovanje v teh izgredih,« je neposredno nagovoril skrajneže, ob tem pa poudaril, da bodo kazni doletele tudi tiste, ki so nasilje pomagali netiti prek družabnih omrežij. S podobnim sporočilom se je oglasila notranja ministrica Yvette Cooper in podčrtala odgovornost upravljavcev platform, da z njih odstranijo sporne vsebine.

Poleg »šokantnih dezinformacij«, ki so po njenih besedah pripomogle k eskalaciji izgredov, je notranja ministrica kot problematične v pogovoru za BBC izpostavila tudi primere »namernega organiziranja nasilja« na družabnih omrežjih, ob tem pa izrazila prepričanje, da bi krivdo za izgrede nosijo tudi »razbojniki iz foteljev«. Več otoških medijev je njene besede pospremilo z objavo zapisa »državljanska vojna je neizbežna,« s katerim se je Elon Musk, lastnik družbene platforme X, odzval na posnetek sobotnih spopadov med policisti in skrajneži. »Za take komentarje ni opravičila,« so se na objavo milijarderja odzvali na Downing Streetu.

Izgredi nesprejemljivi tudi za opozicijo

Komaj mesec dni stara Starmerjeva vlada se je lahko pri dosedanjem odzivanju na izgrede zanašala na podporo in sodelovanje konservativne opozicije. Ta je v zadnjih dneh obsodila nasilje, kot tudi napade na policiste, hkrati pa se morala spoprijemati z obtožbami, da je med prejšnjim mandatom sama podpihovala protimigrantsko retoriko, na kateri se napaja skrajna desnica. K temu je botroval visok porast nezakonitega priseljevanja v Združeno kraljestvo, ki ga je prejšnja britanska vlada med drugim poskušala rešiti s pošiljanjem migrantov v Ruando. Nasilje je obsodil tudi Nigel Farage, poslanec in vodja protimigrantske Reformne stranke, ki pa na ogorčenje mnogih ni zamudil priložnosti, da bi izgrede primerjal s protesti gibanja Življenja temnopoltih štejejo v času pandemije covida-19.