WHO: Koronavirus ni ušel iz laboratorija

Peter Ben Embarek, vodja strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki raziskujejo izvor izbruha novega koronavirusa, je v Wuhanu sporočil, da misija ob svojem obisku na Kitajskem ni uspela identificirati živalskega izvora novega koronavirusa. 

Znanstveniki domnevajo, da je za pandemijo novega koronavirusa kriv preskok virusa z netopirja na človeka, verjetno preko še kakšnega drugega sesalca. A kot je novinarjem v Wuhanu danes pojasnil vodja kitajske ekipe strokovnjakov Liang Wannian, ki je delala skupaj z ekipo WHO, jim naravnega rezervoarja virusa zaenkrat ni uspelo identificirati. Tako Embarek kot Liang menita, da kot najverjetnejša pot ostaja prenos z netopirja na neko drugo žival in nato na človeka. Povsem možno je, da z netopirjev ali pangolinov (luskastih kuščarjev), a vzorci virusa pri teh živalih niso identični, piše Guardian. Za dokončno potrditev izvora bodo potrebne nadaljnje raziskave.



Embarek je zanikal sporno domnevo, da bi virus ušel iz laboratorija, dopušča pa možnost, da se ta širi prek dobave zamrznjene hrane. Raziskave namreč nakazujejo, da se koronavirus lahko širi tudi na dolge razdalje preko t. i. hladne logistične verige oziroma distribucije proizvodov ob stalnem ohranjanju nizke temperature, načeloma pod lediščem. To bi lahko govorilo v prid teoriji, ki se je zadnje mesece razširila na Kitajskem, po kateri je bil virus v to državo v bistvu uvožen od drugod.
 

Brez dokazov o obstoju virusa pred decembrom 2019 na Kitajskem

Skupina strokovnjakov ni našla dokazov večjih izbruhov pred decembrom 2019, ne v Wuhanu in ne kje drugje, ki bi jih lahko povezali z boleznijo covid-19, so pa takrat izsledili večje širjenje zunaj tržnice Huanan. Kot je še na predstavitvi izsledkov raziskave povedal Embarek, preiskava ni prinesla novih spoznanj, ki bi pomenila zasuk v pogledu na izbruh novega koronavirusa. 



Obisk WHO na Kitajskem, ki naj bi skušal razvozlati skrivnost samega izvora virusa, je bil sicer diplomatsko zelo zapleten in so ga že pred samim začetkom spremljali pomisleki o prikrivanju in olepševanju dejstev s strani kitajskih oblasti. Njegovo relevantnost je postavilo pod vprašaj že samo dejstvo, da je sledil več kot leto dni po izbruhu virusa, za kar naj bi bilo krivo zavlačevanje kitajske strani.

Novinarji med obiskom večinoma niso imeli dostopa do strokovnjakov WHO, ti pa so bili ves čas pod budnim očesom kitajskih organov. Od meseca dni, kolikor je trajal obisk, so morali najprej pol tega časa preživeti v karanteni. Na ribji tržnici, ki jo povezujejo s prvimi žarišči virusa, so npr. preživeli vsega eno uro, medtem ko so po drugi strani več dni kar v svojih hotelskih sobah opravljali razgovore s kitajskimi sogovorniki.



Eden od vrhuncev je bil sicer njihov obisk wuhanskega inštituta za virologijo. Ob začetku pandemije so se namreč pojavila ugibanja, da bi lahko virus po nesreči ušel prav iz tega laboratorija, čeprav doslej niso našli nobenih dokazov, ki bi podprli to teorijo.