Vzporednice z vojno, a zdaj gre za boj z nevidnim sovražnikom

Enourna vožnja po cestah dalmatinskega otoka Hvar obuja spomin na čase med vojno na Hrvaškem in takoj po njej. Predstava, da bo v mestu Hvar kaj bolj živahno kot drugod po istoimenskem otoku, se je takoj izkazala za zgrešeno. Kako v času virusa živi in kako bo preživelo mesto, smo se pogovarjali z županom in dolgoletnim lastnikom turistične agencije Rikardom Novakom.

Parkirnega prostora tik ob starem mestnem jedru Hvara ni bilo težko dobiti. Senčne prostore so sicer zasedli bolj zgodnji prišleki, velika večina registrskih tablic pa je bila domačih, sem in tja kakšna češka in slovenska, drugače pa samo Split in Dubrovnik.

Z županom mesta Rikardom Novakom sva se dogovorila ob desetih dopoldne na mestnem trgu v najbolj priljubljeni kavarni. Niti polovica miz na senčni strani vrta ni bila zasedenih, slišati je bilo samo pogovore v hrvaškem jeziku. »Zdravi bili,« po dalmatinsko in povsem v duhu časa goste pozdravi župan Rikardo Novak.

Huje kot vojna

Že na začetku pogovora je župan potegnil vzporednico med posledicami virusa in vojne. V nasprotju z vojno se zdaj borijo proti nevidnemu sovražniku in niso, tako kot med vojno, prizadeti le na Hrvaškem. Novak verjame, da se je država zelo dobro odzvala na pandemijo, otok so marca zaprli za ves zunanji promet dva dni pred razglasitvijo epidemije na državni ravni.

»Na celotnem otoku smo imeli dva primera okužbe, enega v Starigradu, drugega v Jelsi. Zahvaljujoč veliki disciplini smo se ognili težavam v zvezi z virusom. Seveda pa se zdaj, ko se odpirajo meje in gospodarstvo mora znova delovati, zavedamo možnosti, da se zgodi kakšen primer. Pomembno je, da smo pozorni, da se hitro odzovemo in dosledno spoštujemo predpisane ukrepe, če nočemo povsem ustaviti življenja in gospodarstva.«

Imajo dobro desetino lanskih gostov

V mestu je v teh dneh okoli tisoč turistov, to je deset ali 15 odstotkov za ta čas običajnega obiska. Pred kratkim so nekateri hrvaški mediji pisali, da je v Hvaru samo 66 gostov, a je šlo za nesporazum, v resnici jih je tisti dan 66 prišlo v mesto, kar pa je še vedno izjemno malo. Navtičnih gostov je tudi bistveno manj, je pa upad tega dela turizma veliko manjši. Čeprav je odprto le manjše število hotelov, to ne pomeni, da so domačini množično ostali brez dela, saj je več kot 70 odstotkov delavcev v hotelih sezoncev, ki med sezono prihajajo na delo od drugod.

Mesto Hvar, ki se je v zadnjih letih uveljavilo kot privlačna točka za bučnih zabav željne mlade Britance, Američane in Nemce, si Rikardo Novak želi spremeniti tako, da bo bolj privlačno tudi za drugačne goste, da se jih ne bi prijel sloves hrupne Ibize ali Mallorce. Več kot 20 let prenavljajo gledališko stavbo, ki velja za najstarejše javno gledališče v Evropi. Obnova bi morala biti zaključena do septembra, tako bodo dobili nov prostor za kulturne vsebine, ki bodo v prihodnje nagovarjale nove goste.

Po več zaporednih rekordih si letos kot rekord predstavljajo že 30 odstotkov lanskega obiska. Ali jim bo ta cilj uspelo doseči, si Novak ne upa ugibati. Lani so ustvarili okoli 750.000 prenočitev, gostje so v povprečju v mestu ostali 2,8 dneva, kar je po Novakovi oceni za tako majhno mesto razmeroma dober dosežek.

Brez letalskih gostov jih ni

Pozimi so veliko vložili v promocijo na ameriškem trgu, ki je za Hvar drugi najpomembnejši trg, a je ustavitev letalskega prometa zaradi pandemije povsem izničila rezultate promocije. »Nas brez letalskih povezav ni. To mesto tudi nikoli ni bilo poceni, vajeni smo sedeti v kavarni ob svetovno znanih osebnostih. Seveda nam laska, da nas je obiskal neki zvezdnik, vendar nam še na misel ne pride, da bi ga fotografirali in nadlegovali,« pravi sogovornik.

Sloves dragega mesta, ki pritegne petične goste, je magnet tudi za podjetnike od vsepovsod, ki najemajo poslovne objekte in restavracije ter poskušajo na hitro zaslužiti, takšne je zdravstvena kriza najprej odgnala iz mesta. »Naša naloga je narediti gostom bivanje pri nas prijetno, to pa se lahko zgodi le, če je tudi nam v našem mestu prijetno,« pove župan. Kako težko je kupiti restavracijo v Hvaru? »Mislim, da ni težko. Kolikor denarja daste, toliko muzike boste dobili. Pomembno se je zavedati, da to, kar vidite poleti tu, boste pozimi lahko kar pozabili.«

Prav na dan pogovora je na letališču v Splitu prvič po epidemiji pristalo sto letal, vendar je župan Hvara zaradi te novice ostal hladen. »Lahko pristane milijon letal, če na njih ni potnikov, če so napol prazna, to turizmu ne pomaga prav veliko. Žal nihče med nami ne ve, kaj bo jutri.« Mesto pomaga podjetnikom z nižanjem najemnin in podobnim, ukrepe načrtujejo pa tako, kot da se bo turizem spet zagnal šele prvega junija prihodnje leto. »Bolje se je pripraviti na bolj črn scenarij kot si neprestano govoriti, da bomo že nekako, in potem trčiti z glavo ob zid,« je odločen Novak.

Kaj pa cene v krizi? Splošno priporočilo ministrstva za turizem je, da ponudniki cen ne nižajo prav zlahka, temveč za isto ceno raje ponudijo dodatno storitev. Župan se zaveda, da tega priporočila ne more vsakdo spoštovati. Kdor se je zadolžil, denimo, za nakup gliserja in posojila še ni odplačal, je pripravljen znižati ceno prevoza zgolj zato, da nekaj zasluži in uspe plačati obrok posojila ter nekako preživi do naslednjega poletja.