Eksplozije poškodovale 250 metrov plinovoda Severni tok 1

19.47 Zaradi eksplozij poškodovanih okoli 250 metrov plinovoda Severni tok 1

Upravljavec plinovoda Severni tok 1, družba Nord Stream AG, je po opravljeni preiskavi škode na plinovodih, ki so jo konec septembra povzročile eksplozije, sporočil, da je bil uničen približno 250-metrski odsek plinovoda, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Na morskem dnu vzdolž plinovoda Severni tok 1 je bilo na razdalji približno 248 metrov drug od drugega najdenih več kraterjev, globokih od tri do pet metrov,« je sporočil upravljavec plinovoda in dodal, da je del cevi med kraterji uničen.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.

Več držav je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Rusija meni, da je na plinovodih šlo za sabotažo in eksplozije označila za dejanje mednarodnega terorizma. Po mnenju Moskve je sicer cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila. 

16.26 Slovenija bo za Ukrajince samodejno podaljšala začasno zaščito do marca 2024

V skladu z odločitvijo Evropske komisije bo Slovenija do 4. marca 2024 samodejno podaljšala začasno zaščito za razseljene osebe iz Ukrajine, so danes objavili na spletni strani vlade. Upravna enota bo osebi s priznano začasno zaščito po uradni dolžnosti brezplačno izdala novo izkaznico z veljavnostjo do 4. marca 2024. Notranji ministri držav članic Evropske unije, ki skupaj gostijo več milijonov beguncev iz Ukrajine, ki so se v EU zatekli pred rusko agresijo, so se na zasedanju 14. oktobra s komisijo strinjali o podaljšanju začasne zaščite za ukrajinske begunce do marca 2024. To jim omogoča podporo pri iskanju namestitve ter dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in evropskega trga dela. Začasna zaščita, ki je bila po začetku ruske invazije na Ukrajino aktivirana marca letos za začetno obdobje enega leta, torej do 4. marca 2023, se bo tako tudi v Sloveniji samodejno podaljšala za dve šestmesečni obdobji do 4. marca 2024.

15.29 Rusija pravi, da je glavna prednostna naloga preprečiti spopad jedrskih sil

Rusija je danes izjavila, da bi morala biti »glavna prednostna naloga« sveta izogibanje spopadu jedrskih sil, ki bi lahko povzročil »katastrofalne posledice«, poroča AFP. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so trdno prepričani, »da je v trenutnih težkih in turbulentnih razmerah, ki so posledica neodgovornih in brezsramnih dejanj, katerih cilj je spodkopavanje naše nacionalne varnosti, glavna prednostna naloga preprečiti kakršne koli vojaške spopade jedrskih sil«. Moskva je druge države z jedrskim orožjem pozvala, »da opustijo nevarne poskuse poseganja v ključne interese druga druge«.

V izjavi so zapisali, da se Rusija strogo in dosledno drži načela, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati in ponovili, da je jedrska doktrina Moskve izključno obrambne narave, ki Kremlju dovoljuje uporabo takšnega orožja le v primeru jedrske agresije ali ko je ogrožen sam obstoj države. Ameriški časnik New York Times pa je danes ob sklicevanju na neimenovane ameriške uradnike poročal, da naj bi visoki ruski vojaški uradniki nedavno razpravljali o tem, kdaj in kako bi lahko uporabili taktično jedrsko orožje na bojišču v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin v razpravah ni sodeloval, prav tako pa ni nič nakazovalo, da bi se ruska vojska dejansko odločila za uporabo tovrstnega orožja, je še zapisal Times.

FOTO: Russian Defence Ministry/Reuters

14.25 Latvija podaljšala izredne razmere na beloruski meji

Latvija je ponovno podaljšala izredne razmere v regijah ob meji s sosednjo Belorusijo, ki bodo veljale do 10. februarja 2023, je danes v Rigi odločila latvijska vlada. Izredne razmere so v veljavi že več kot eno leto, po mnenju notranjega ministrstva Latvije pa je razlog za podaljšanje tudi vojna v Ukrajini. S to odločitvijo je vlada zavrnila pridržke ministrstva za pravosodje, saj bi po njihovem mnenju razglasitev izrednih razmer morala biti le začasna in ne trajna rešitev. Če bi pritisk na meji trajal dlje, bi bile potrebne pravne prilagoditve, je na seji vlade menil minister za pravosodje Janis Bordans.

13.36 Šojgu napovedal okrepljeno sodelovanje ruske in beloruske vojske

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je danes med obiskom v beloruski prestolnici Minsk napovedal še tesnejše sodelovanje ruske in beloruske vojske. Na srečanju z beloruskim kolegom Viktorjem Hreninom je Šojgu dejal, da je razvoj »skupnega obrambnega prostora« še posebej pomemben zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Rusijo. Belorusija in Rusija si med drugim že delita skupno vojaško doktrino in sistem zračne obrambe, je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA dejal Šojgu. Ruski minister je ob tem Nato obtožil, da ob mejah z Rusijo gradi obsežen sistem kolektivne obrambe, pa tudi, da Ukrajino oskrbuje z orožjem, strelivom in obveščevalnimi podatki.

Šojgu je ponovil tudi očitek, da želi Zahod Rusijo s sankcijami uničiti. Po besedah Hrenina pa sta Belorusija in Rusija že začeli pripravljati nove vojaške vaje za leto 2023, katerih cilj naj bi bil zaščita obeh držav. Rusija je pred kratkim v Belorusijo – na mejo z Ukrajino – prepeljala na tisoče vojakov, tankov in težke vojaške opreme. Ukrajinska vlada sicer meni, da je za rusko invazijo soodgovorna tudi Belorusija, saj je ruskim enotam odstopila svoje vojaške baze za napade na Ukrajino.

12.19 Vučić izdal ukaz o takojšnjem uničenju »sovražnih« brezpilotnih letalnikov

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v torek izdal ukaz o takojšnjem uničenju »sovražnih« brezpilotnih letalnikov nad Srbijo, je poročala srbska nacionalna televizija RTS. Vučić je odločitev sprejel, potem ko so se v srbskem zračnem prostoru pojavili brezpilotni letalniki, ki naj bi opazovali vojašnice in položaj srbske vojske. Da bi preprečili »nadaljnje sovražne dejavnosti«, je Vučić v torek ukazal tudi vzlet letal mig 29. Kmalu zatem so letalniki, ki so jih opazili na območju Merdar in v okolici Raške, zapustili zračni prostor osrednje Srbije.

FOTO: Marko Djurica/Reuters

Vučićev ukaz je v torek za RTS potrdila srbska premierka Ana Brnabić. Napovedala je, da bodo sestrelili vse brezpilotne letalnike, ki jih bodo opazili v bližini tamkajšnjih vojaških objektov. Dodala je, da gre za vprašanje varnosti Srbov na Kosovu in da bi to storila vsaka druga država. Srbski obrambni minister Miloš Vučević je danes za RTS dejal, da so vsi opaženi letalniki prišli iz dveh smeri s Kosova in da so jih opazili tudi na nekaterih drugih območjih. Od torka je zaradi razmer na Kosovu v stanju pripravljenosti tudi srbska vojska. Vučević je med gostovanjem na srbski televiziji TV Happy dejal, da Srbija zagovarja dialog, a tudi, da je vojska pripravljena izvršiti vsak ukaz predsednika Vučića, ki je po ustavi njen vrhovni poveljnik, da bi zaščitila »vse državljane Srbije, vključno s Srbi na Kosovu«.

Nove napetosti med Beogradom in Prištino so posledica zahteve kosovske vlade za preregistracijo srbskih vozil. V skladu s to odločitvijo morajo lastniki vozil s srbskimi registrskimi oznakami na Kosovu te zamenjati z oznakami Kosova. Vlada v Prištini je rok za preregistracijo vozil, ki bi se moral izteči v ponedeljek, podaljšala do 21. aprila 2023, ko bo dovoljena izključno raba tablic Republike Kosovo. Do zdaj je preregistriralo svoja vozila le nekaj kosovskih Srbov.

12.17 Rusija se vrača k sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč

Rusija nadaljuje sodelovanje pri sporazumu o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, so danes sporočili iz Moskve in dodali, da so od Kijeva prejeli zadostna varnostna zagotovila. Kot so dodali, jim je pisna zagotovila uspelo dobiti ob pomoči Združenih narodov in Turčije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rusija meni, da so prejeta zagotovila trenutno zadostna, in nadaljuje z izvajanjem sporazuma,« je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo in dodalo, da so zagotovila prejeli zaradi sodelovanja ZN in pomoči Turčije. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je vrnitev Rusije k dogovoru že pozdravil.

Ministrstvo je navedlo, da je Kijev zagotovil, da »humanitarnega koridorja in ukrajinskih pristanišč, določenih v interesu izvoza kmetijskih proizvodov, ne bo uporabil za izvajanje vojaških operacij proti Ruski federaciji«, navaja AFP. Do odločitve Moskve, da nadaljuje sodelovanje, je prišlo dan po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da želi od Kijeva »resnična zagotovila«, preden se bo izvajanje sporazuma lahko nadaljevalo. Putin je nato danes opozoril, da si »Rusija pridržuje pravico odstopiti od dogovora, če Ukrajina ne bo spoštovala varnostnih zagotovil«.