Vsiljevanje rešitev je zadnja možnost

V BiH brez spremembe volilnega zakona po jesenskih volitvah ne bodo mogli oblikovati zakonodajne in izvršne oblasti na vseh ravneh. Valentin Inzko je poudaril, da je dobra domača rešitev vedno najboljša, vsiljena rešitev pa je zadnja opcija.
Vili Einspieler
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Valentin Inzko je po zasedanju Sveta za implementacijo miru v BiH (PIC) pojasnil, da je ključno vprašanje, kako popolniti dom narodov v Federaciji BiH (FBiH). Kot je še poudaril, je že čas, da politični voditelji 23 let po podpisu daytonskega sporazuma najdejo kompromisno rešitev, ki bo zasnovana na soglasju. Za zdaj še ne razmišlja o uporabi bonskih pristojnosti, ki so zadnja opcija.

Prednost volilni zakonodaji

Upravni odbor PIC je ocenil, da je BiH nazadovala pri vladavini prava in neodvisnosti medijev, na drugi strani pa so politične in gospodarske reforme na mrtvi točki. To zlasti velja na ravni BiH in FBiH. Znova je izpostavil, da entiteti nimata pravice do odcepitve in da pravno obstajata le na osnovi ustave BiH. Ker je ta sestavni del mirovnega sporazuma, so odločitve ustavnega sodišča končne in obvezujoče. PIC je politične stranke pozval, naj se izogibajo nacionalistični in hujskaški retoriki, ki le še poglablja delitve.
Poleg odločitve ustavnega sodišča v zadevi Ljubić, ki se nanaša na dom narodov, morajo v FBiH udejanjiti tudi njegovo odločitev v Mostarju. Gre za prednostni nalogi, po volitvah pa jima mora slediti implementacija razsodbe Sejdić-Finci, po kateri tudi manjšine lahko kandidirajo svoje pripadnike za najvišje položaje v državi – kot je predsedstvo BiH in nacionalno sestavljen zgornji dom parlamenta BiH –, in sorodnih odločitev evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Podrejeni položaj Hrvatov

Hrvati in Bošnjaki v FBiH se ne morejo dogovoriti o spremembi volilne zakonodaje. To je kot nujno potrebno zahtevalo ustavno sodišče BiH, potem ko zaradi pomanjkljivosti zakona ni bilo mogoče izvesti lokalnih volitev v Mostarju, kjer župana in lokalne oblasti niso volili od leta 2008. Bošnjaška večina vztraja pri večinskem volilnem sistemu, Hrvati pa zahtevajo avtonomno izbiro svojih predstavnikov, da bi se tako izognili možnosti podrejenega položaja v primerjavi s številnejšimi Bošnjaki.
Predsednik Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović po zadnjem neuspešnem poskusu iskanja kompromisne rešitve ni hotel pokazati s prstom na krivca. V nasprotju z njim je generalni sekretar Demokratske fronte (DF) Zlatko Miletić izpostavil, da so vse stranke, z izjemo HDZ BiH, približale stališča. Kot je pojasnil, hrvaških predlogov ni mogoče uveljaviti brez spremembe ustave, sporno pa je tudi, kateri popis prebivalstva bi upoštevali. Namestnica predsednika HDZ BiH Borjana Krišto trdi, da je problem v tem, ker Bošnjaki vztrajajo pri popisu iz leta 1991 in spornih ustavnih rešitvah, ki še čakajo na oceno ustavnosti.

Kaos ustreza interesom Rusije

Neuspešno je bilo tudi posredovanje strokovnjakov beneške komisije, ki so jih vključili v pogovore, ker sta bila brez moči tudi vodja delegacije EU v BiH Lars Gunnar Wigemark in ameriška veleposlanica v BiH Maureen Cormack. V pogovorih je sodeloval namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja Matthew Palmer ter izkoristil priložnost za oceno, da interesom Rusije najbolj koristi, če v regiji vlada kaos, ki omogoča spodbujanje napetosti. Palmer je še sporočil, da se zaradi sprememb v Beli hiši politika ZDA na Balkanu ni spremenila, ali bo BiH postala članica Nata ali ne, pa je njena suverena odločitev. Članstvu odločno nasprotuje oblast v Republiki srbski, ki se zavzema za vojno nevtralnost in zvesto sledi politiki v Srbiji.
V nasprotju z neuspešnimi »volilnimi pritiski« od zunaj je zalegel pritisk veleposlaništev Kanade, Francije, Nemčije, Japonske, Nizozemske, Španije, Turčije, Velike Britanije in ZDA na HDZ BiH in Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) v Republiki srbski, ki sta blokirali spremembe zakona o kazenskem postopku BiH. Če jim blokade ne bi uspelo odpraviti, bi se BiH, kot je poudaril prvi namestnik visokega predstavnika Dennis Hearne, znašla na robu resne krize.