V nadaljevanju preberite:

Vojna v Ukrajini, višji stroški upravljanja migracij, mednarodna partnerstva, uskladitev plač uradništva z gibanjem cen, vlaganja v strateške tehnologije in zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti stare celine so okoliščine, zaradi katerih si Bruselj želi povečati proračun do leta 2027.

Ko so ministri za evropske zadeve na začetku tedna v Bruslju razpravljali o tem, je bilo slišati predvsem številne kritike. Severne neto plačnice na čelu z Nemčijo bi raje dvakrat obrnile vsak evro. Ker v državah članicah že tako vse bolj zatiskajo pas in režejo postavke, Bruselj po tej logiki ne bi smel biti izjema. Slovenija kot neto prejemnica ima manj težav s povečevanjem proračuna EU.