V nadaljevanju preberite:

Nov položaj v bruseljski blagajni utegne pripeljati ne samo do tega, da bodo države članice morala začeti v proračun EU vplačevati vse več, temveč da bi se po prihodnjih širitvah del držav utegnil posloviti od svojega položaja neto prejemnic evropskih sredstev.

V evropskem parlamentu od držav članic pričakujejo, da še bolj odprejo malho in zvišajo proračun do leta 2027 za 76 milijard evrov. Vsekakor se bodo države morale uskladiti in vprašanje večletnih financ EU je vedno politično eksplozivno. Največji del proračuna EU so neposredni prispevki držav članic.

Zaenkrat je nemogoče narediti konkretnejše izračune, ali bo Slovenija v naslednjem proračunskem obdobju EU še vedno neto prejemnica evropskih sredstev ali pa bo zaradi morebitne širitve EU na bistveno manj razvito Ukrajino in druge države Zahodnega Balkana postala neto plačnica v evropski proračun.