Vse mantre bavarskih konservativcev

Berlin – Bavarska CSU spoznava meje dosedanje mantre, da desno od njih ne sme biti demokratično legitimirane stranke, saj jim oktobra grozi izguba skoraj absolutne prevlade po drugi svetovni vojni. Predsednik CSU Horst Seehofer še vedno verjame, da je mati vseh težav begunska kriza, ki je desno od njih povzdignila AfD, a se skupaj z deželnim premierom Markusom Söderjem spopada tudi z mantro Jörga Haiderja, da volivci ob kovaču ne bodo volili kovačka.

Bavarska je več kot le dežela, je občutenje življenja, ki združuje tradicijo in napredek, trdijo vladajoči bavarski konservativci. Svobodna dežela s cvetočim gospodarstvom in nizko stopnjo brezposelnosti je bolj podobna Švici kot manj srečnim nemškim deželam. »Bavarska deluje,« preprosto ugotavlja ministrski predsednik Söder. A raziskave javnega mnenja komaj mesec dni pred deželnimi volitvami njegovi krščanskosocialni uniji kažejo le še 35 odstotkov, potem ko je po drugi svetovni vojni večkrat dobila okoli šestdeset odstotkov glasov ter na zadnjih deželnih volitvah leta 2013 še 47,7 odstotka. CSU še posebno skrbi vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD).


 

​Velik bazen neopredeljenih

Skoraj polovica bavarskih volivcev je še neopredeljenih in vladajoči konservativci upajo, da jih bodo prepričali s poudarjanjem svojih dosežkov. AfD so do zdaj poskušali preglasiti z desno konservativnimi slogani legendarnega bavarskega voditelja Franza Josefa Straußa, nekdanji bavarski premier Seehofer pa je kot vsenemški notranji minister z ogorčenimi napadi na begunsko politiko kanclerke Angele Merkel celo resno zamajal vlado v Berlinu. Zdaj Seehofer, ki je ostal predsednik CSU, AfD obtožuje spodkopavanja države, Söder pa opozarja, da najbolj nacionalistična nemška stranka maršira skupaj z nacionaldemokratsko NPD, Pegido in huligani.



A Seehofer bo moral šele dokazati, da je res nehal spodkopavati voditeljico sestrske CDU. AfD se je prav na valovih begunske krize kanclerke Merklove povzpela na položaj tretje največje stranke bundestaga. Na lanskih parlamentarnih volitvah so ji tudi Bavarci dali več kot dvanajst odstotkov glasov. Na položaju zveznega notranjega ministra pa lahko prvak CSU vidi, kako njegovo – in kanclerkino – obračunavanje z vsemi, ki v Nemčiji nimajo pravice do azila, omejujejo drugi dejavniki. Širjenje migrantskega kriminala opozarja na absurdno dejstvo, da pravosodje zločinske prišleke v bistvu rešuje pred izgoni, v bundestagu pa zaostritvi politike vračanja neupravičenih do azila nasprotujejo Zeleni.


 

»Učinek kečapa«

V konservativnem Münchnu odločno zavračajo morebitno vladno sodelovanje z drugo največjo bavarsko stranko, a če se bo tako nadaljevalo, jim za vladanje morda ne bo zadostovala koalicija s prav tako konservativnimi Svobodnimi volivci. V CSU spoznavajo, kar že nekaj časa vedo kanclerkini krščanski demokrati – da so številni volivci AfD že zunaj njihovega dosega, voditelji dežele, ki se ponaša z najboljšo integracijo migrantov v vsej Nemčiji, ter s sejanjem panike izgubljajo sredinske volivce, kot bumerang se kaže celo zakonodaja o križih v javnih ustanovah, še posebno če se z gigantskimi simboli katoliškega značaja Bavarske razkazuje protestant Söder.

Tudi v najbolj cvetoči nemški deželi se zato kot najprimernejša zdi mantra nekdanjega predsednika ZDA Theodora Roosevelta o veliki palici in tihem govorjenju. Toda, ali imata Seehofer in Söder sploh še dovolj časa za to, da bavarske volivce prepričata o svoji odločni učinkovitosti? Premier računa na »učinek kečapa«, glavni izliv podpore CSU na samih volitvah, ter za ta namen prizadevno deli predvolilna darila družinam, nege potrebnim, kmetom in še marsikomu. Notranji minister pa bi moral najprej pomiriti vladno krizo, ki jo je z olepševanjem skrajno desničarskih divjanj v Chemnitzu povzročil njemu podrejeni voditelj domače obveščevalne službe. O usodi Hans-Georga Maaßna, ki ga obtožujejo tudi prevelike bližine z AfD, se bodo berlinski koalicijski partnerji spet pogovarjali v torek.