Neomejen dostop | že od 9,99€
Prejšnji ameriški predsednik Donald Trump je na ameriški volilni super torek slavil v večini od petnajstih sodelujočih zveznih držav, republikanska tekmica Nikki Haley si je pridobila le Vermont. Že brez preštetih glasov Aljaske in Utaha je dosegel dovolj delegatov za republikansko predsedniško imenovanje, da nekdanja veleposlanica pri OZN nima več realne možnosti za prevlado. Na demokratski strani je spet slavil predsednik Joe Biden.
»Sem edini, ki ga je kdajkoli premagal in ga bom spet,« je o svojem najverjetnejšem republikanskem izzivalcu Trumpu povedal demokratski predsednik ZDA Biden. »Spet tekmujem, ker sem res ponosen na svoje dosežke in hočem, da se nadaljujejo.« Številni Američani ne delijo takšnega optimizma prvega demokrata in se bojijo ali veselijo – odvisno od strankarske usmerjenosti – ponovnega vstopa Trumpa v Belo hišo.
Biden po odhodu Roberta Kennedyja mlajšega med neodvisne v svoji stranki nima resnejšega tekmeca, velika večina demokratskih volivcev soglaša z njegovim zadovoljstvom z doseženim v prvih treh letih v Beli hiši. Poleg zadnje gospodarske rasti poudarjajo ukrepe za varovanje okolja kot podpora obnovljivim energetskim virom ter mogočni nadstrankarski paket za obnovo infrastrukture.
81-letni predsednik vseeno ni brez izzivov. Tudi privrženci so zaskrbljeni zaradi njegovih pojemajočih moči, kažejo se razpoke v notranji in zunanji politiki. V zveznih državah Michigan in Minnesota, brez katerih bi 5. novembra težko zmagal na predsedniških volitvah, se krepi število neodločenih demokratov, kar morda ne kaže le jeze arabskih Američanov zaradi politike Bele hiše do Izraela in Gaze.
Vse bolj nezadovoljni so tudi številni zaposleni v avtomobilski industriji, saj se državno siljenje k proizvodnji električnih avtomobilov vse bolj kaže kot breme. Biden je na supertorek zabeležil tudi svoj prvi poraz, demokrati teritorija Ameriška Samoa so večinsko volili lokalnega kandidata Jasona Palmerja. Teh volitev se je udeležilo le 91 ljudi.
Bidnovi najtesnejši podporniki kot Nobelov nagrajenec za ekonomijo in kolumnist New York Timesa Paul Krugman ne razumejo »belskega podeželskega besa«, ko pa naj bi šlo le za tehnološko obračunavanje z določenimi delovnimi mesti. »Napredek ni brez bolečin!« Zagovorniki Trumpovega gesla Naredimo Ameriko spet veliko (Make America Great Again, Maga) pa elitam na obeh obalah oceanov, ki so močno pridobivale v minulih desetletjih, kažejo sredinec. Verjamejo, da lahko starim industrijskim pasovom in celotnim ZDA vrne veličino le prejšnji republikanski predsednik.
Bidna vsaj v javnosti ne skrbi niti 34.000 milijard dolarjev hitro naraščajočega dolga, zaradi katerega mora vsak dan plačati 1,8 milijarde dolarjev obresti. Zagovorniki Trumpovega gibanja Maga opozarjajo na od 20- do 30-odstotno akumulirano inflacijo, zlasti pri hrani in gorivu. Mnoge moti tudi relativizacija starih vrednot z demokratsko podporo »raznolikosti, pravičnosti in vključenosti« (DEI), ki je zanje vojna napoved belopoltim moškim in tradicionalnim religijam. V zunanji politiki demokratskemu predsedniku očitajo popuščanje sovražnikom, kot je Iran.
Večina Trumpovih volivcev Bidnu ne priznava niti zmage na volitvah leta 2020 - in se boji letošnjih volilnih prevar. Opozarjajo na nedavno izjavo demokratskega ministra za pravosodje Merricka Garlanda, da so diskriminacija zahteve, naj volivci pokažejo osebni dokument, prav tako nasprotovanje volilnim škatlam zunaj uradov za volitve. Trumpovci načrte novih volilnih prevar vidijo tudi v dovoljenju osmim do desetim milijonom prestopov ameriških meja v času Bidnove vladavine in res nekateri demokratski politiki že zagovarjajo volilno pravico za »novoprispele«.
Za zdaj prepričljive večine v družbi in volilnem sistemu, ki številnost uravnava s pravicami zveznih držav, nimajo ne eni ne drugi, zato bo vse odvisno od vročega notranje- in zunanjepolitičnega dogajanja v prihodnjih mesecih. Trump ne verjame, da bo Biden vztrajal do končne črte, zaradi visoke starosti obeh predsedniških favoritov pa bi položaj odločilno spremenil vsak mlajši politik, ki bi se jima približal v predsedniški tekmi. Toda republikanki Nikki Haley se ne nasmiha sreča, do supertorka je zmagala le v prevladujoče demokratski prestolnici Washington, v kateri je na demokratskih predvolitvah sodelovalo le dobrih 2000 volivcev.
Na demokratski strani je zelo priljubljena nekdanja prva dama Michelle Obama odločno zavrnila prepričevanja, naj prevzame demokratsko žezlo, zato bo na obeh straneh veliko odvisno od izbire podpredsednika. Trump bo po vseh pravnih in drugih udarcih hotel popolnoma lojalnega politika ali političarko, Biden bo verjetno še naprej zadovoljen s Kamalo Harris. Zaradi njene nepriljubljenosti tudi številni demokrati molijo za njegovo zdravje.
Se lahko ob tako globokih delitvah volitve 5. novembra sploh dobro končajo? »Belski podeželski bes« se je pokazal že leta 2020 med vdorom v kongres, čeprav trumpovci verjamejo, da so nasilje spodbudili člani zveznega obveščevalnega urada FBI in obveščevalnih služb, ki naj bi tudi podtaknili Trumpu rusko afero in Bidna odrešili ukrajinske afere.
Manj znano dejstvo je, da so med zadnjimi predsedniškimi volitvami trgovinske izložbe v prestolnici zabijali z deskami, ker so se bali nasilja skrajnih levičarjev, ki se je pokazalo med demonstracijami gibanja Življenja temnopoltih so pomembna. Poleti 2021 so morali v nekem trenutku evakuirati celo Belo hišo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji