Vroče v zamrznjenem konfliktu

Predsednik »države« Abhazija, ki jo z izjemo nekaterih držav mednarodna skupnost šteje za del Gruzije, je zdržal na položaju le štiri mesece.

V Abhaziji, ki se je od Gruzije odcepila že leta 1993, a so doslej njeno suverenost priznali le Nikaragva, Rusija, Sirija, Venezuela in mikronezijska državica Nauru,  so novega voditelja »države« izvolili v drugem krogu lani septembra. Oblast v nekdanjem avtonomnem delu socialistične sovjetske republike Gruzije, ki obsega nekaj manj kot tretjino Slovenije, v njem pa živi nekaj manj kot četrt milijona ljudi, je spet prevzel nekdanji agent sovjetske tajne službe KGB, 61-letni Raul Hadžimba, ki je Abhazijo vodil že prejšnjih šest let. A po podatkih centralne volilne komisije je opozicijskega kandidata Alhasa Kvicinijo, ki je veljal za favorita, premagal za manj kot odstotek glasov, kar je že takoj izzvalo obtožbe o volilnih prevarah.

Protesti opozicije so se razvneli po novem letu. Ko je vrhovno sodišče samorazglašene republike razveljavilo izide septembrskih volitev, je Hadžimba sprva nasprotoval razsodbi in vztrajal na položaju. A pritiski so bili premočni, protesti pa prehudi. V nedeljo zvečer je bil prisiljen odstopiti, 22. marca pa bodo Abhazijci spet izbirali svojega voditelja.

Dolga roka Moskve

Analitiki pravijo, da do »udara« ne bi prišlo, če bi mu nasprotovala glavna mednarodna pokroviteljica »samostojne« južnokavkaške republike na vzhodni obali Črnega morja, ki je bila zaradi svojega subtropskega podnebja priljubljeno letovišče sovjetskih voditeljev. Čeprav je bilo za ruskega predsednika Vladimira Putina malce neprijetno, ker je bil med prvimi in redkimi, ki je odstopljenemu Hadžimbi čestital za volilno zmago, je Moskvi, ki je Abhazijo in njeno »sestrično« Južno Osetijo uradno priznala pred 12 leti po kratkotrajni vojni z Gruzijo, vseeno, kdo je tam na oblasti. Med tamkajšnjimi politiki namreč ni nobenega, ki ne bi podpiral tesnih in prijateljskih odnosov z Rusijo.

Pač pa so že vse od avgusta 2008, ko sta se državi zapletli v oboroženi spopad zaradi drugega gruzijskega območja »zamrznjenega konflikta« Južne Osetije, zelo slabi odnosi med Moskvo in Tbilisijem. Lani sta se prvič od takrat na obrobju letnega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku srečala zunanja ministra Gruzije in Rusije, a pred dnevi so iz Tbilisija prišle novice, da opozicija pripravlja velike demonstracije, ko se sredi maja obeta, da bo v njihovo državo prišel ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Gruzija je namreč novembra za pol leta prevzela vodenje Sveta Evrope, zato bo takrat srečanje zunanjih ministrov 47 članic te organizacije v Tbilisiju. Ne le da v opoziciji od oblasti zahtevajo, da predstavnika »okupatorske« države razglasijo za »persono non grato«, tudi predsednica Gruzije Salome Zurabešvili je lani Rusijo razglasila za »sovražnico in okupatorko«.