Vojak pred »žensko za tolažbo« močno spominja na Šinza Abeja

Japonsko oblast je razburil kip, ki so ga postavili v Južni Koreji. Podoba namreč precej spominja na japonskega premiera Šinza Abeja. Kip predstavlja moškega, ki na kolenih kleči pred mlado žensko, simbolom več deset tisoč spolnih suženj oziroma tako imenovanih »žensk za uteho« med drugo svetovno vojno. Japonska vojska je menda med vojno vladi naročila, naj zagotovi eno spolno sužnjo za vsakih 70 vojakov. Par bronastih kipov so postavili v zasebnem botaničnem vrtu v grofiji Pjongčang. 

Ženske in dekleta, večinoma s Korejskega polotoka, so med vojno prisilili, da so delale v bordelih za uteho, ki jih je vodila japonska vojska pred in med drugo svetovno vojno. Tajnik v kabinetu japonske vlade Jošihide Suga je opozoril pred hudo kršitvijo mednarodnega protokola, če bi se izkazalo, da je kip v resnici oblikovan po Abejevi podobi. Odnosi med japonsko in Južno Korejo bi se v tem primeru znašli na kritični točki, poroča Guardian.



Južnokorejska vlada se v polemiko sicer ni vmešala. Tiskovni predstavnik južnokorejskega zunanjega ministrstva Kim In Čul je povedal le, da bi morale posamezne države izkazati spoštovanje tujim voditeljem. Ni se opredelil, ali to velja tudi za navadne državljane. Lastnik botaničnega vrta Kim Čang Riol je zatrdil, da je vsaka podobnost z Abejem zgolj naključna. So pa nekateri južnokorejski mediji citirali kiparja, ki je potrdil, da je kip Večna pokora ustvaril z mislijo na japonskega premiera. 

»Moški bi lahko bil Abe, prav tako pa ne bi mogel biti on. Predstavlja vsakogar, ki je odgovoren za zločin in bi se moral iskreno opravičiti žrtvam spolnega suženjstva. Lahko bi bil celo dekličin oče ... Zato sem kipa poimenoval Večna pokora,« je po poročanju Guardiana povedal kipar. Zaradi hudih besed, ki jih je povzročila postavitev kipa, je uradno slovesnost ob odkritju sicer odpovedal, a kipov ne namerava odstraniti. 



Prva zgodba o ženskah za tolažbo je v javnost prišla v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Spolne sužnje, ki so jih prisilili v odnose z vojaki, so bile poleg Japonk med drugimi prebivalke Koreje, Tajvana, Avstralije, tudi Filipinov. Odnosi med Japonsko in Južno Korejo so se tudi zaradi tega žalostnega obdobja zgodovine poslabšali, ko so začeli v Južni Koreji postavljati kipe v spomin tem ženskam in dekletom.

Japonska je državo pozvala, naj jih odstrani, tudi tistega, ki je postavljen pred japonskim veleposlaništvom v Seulu. Vprašanje naj bi bilo namreč dokončno rešeno s sporazumom med Abejem in takratno južnokorejsko predsednico Park Geun Hiom leta 2015.



Japonski premier se je takrat opravičil v imenu vojakov in fundaciji, ustanovljeni v podporo preživelim, zagotovil milijardo jenov (devet milijonov ameriških dolarjev oziroma 7,7 milijona evrov). Park pa se je zavezal, da Južna Koreja tega vprašanja ne bo sprožila na mednarodni ravni.

A humanitarni sklad je pred dvema letoma nehal delovati, potem ko jeParkin naslednik Mun Dže In povedal, da so kljub denarni podpori pozabili na trpljenje preživelih žensk in deklet, ki so morala delati kot spolne sužnje za japonske vojake. Natančno število žensk, ki so jih prisilili v spolno suženjstvo, ni znano. Zgodovinarji menijo, da jih je bilo več deset tisoč, nekatere so menda šle v prostitucijo tudi prostovoljno, saj so le tako lahko preživele.