Salzburg – Migracije in brexit sta poleg nekaterih drugih vprašanj najpomembnejši dilemi Evropske unije (EU). Tega se voditelji članic zavedajo, vendar na dvodnevnem neformalnem srečanju kljub temu pričakovano niso postregli z nobeno konkretno zavezo, kaj šele dolgoročno rešitvijo. Morali bodo skleniti več kompromisov, časa za to pa ni veliko.
Če so stališča avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza ob množičnem prihodu beguncev in migrantov v Evropo pred tremi leti veljala za skrajno desničarska, se danes skoraj vsi evropski voditelji strinjajo, da morajo na mejah okrepiti nadzor. Preprečiti ilegalne migracije je po besedah predsednika evropskega sveta
Donalda Tuska skupna točka članic, saj se je zaradi tega število prihodov v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo celo na raven pred prihodi.
Vendar se voditelji še vedno ne strinjajo, katere članice bodo pribežnike sprejele, zato trenutno najbolj obremenjena Italija predlaga sodelovanje več držav. Prav tako so vsaka na svojem bregu, kako kadrovsko in finančno okrepiti evropsko agencijo za mejno in obalno stražo Frontex, ki članicam pomaga pri upravljanju njihovih zunanjih meja. »Ne moremo se več deliti na tiste, ki hočejo krepiti migracijsko vprašanje, in tiste, ki hočejo to izkoristiti za politične namene,« je na neformalnem vrhu voditeljev v gosteh avstrijskega kanclerja Kurza komentiral Donald Tusk.
Marjan Šarec je v Salzburgu prestal krst na evropskem političnem parketu. FOTO: AFP
Če je jasno, da se bo vprašanje reševanja migracij zažrlo še krepko v predvolilno kampanjo pred evropskimi volitvami maja prihodnje leto, se precej bolj mudi z zadnjimi pogajanji glede brexita, za kar imajo voditelji časa do konca marca. Za zdaj je nerešeno vprašanje meje z Irsko, prav tako je ni jasno, kako bo izstop vplival na odnose med Veliko Britanijo in drugimi članicami.
Medtem ko je mogoče pričakovati, da brexit Slovenije zaradi relativno majhnega obsega trgovine z Veliko Britanijo ne bo bistveno prizadel, je precej bolj ogrožena večina drugih članic. Velika Britanija pospešeno pripravlja strategijo za izstop iz povezave, ki bo predvidoma oblikovana do oktobrskega vrha EU. Šele če bo takrat dovolj napredka, bodo sklicali novembrski izredni vrh, je provokativno dejal Tusk.
Vlada Marjana Šarca bo nadaljevala proevropsko usmerjeno politiko. FOTO: AFP
Za proevropsko politiko
Da morajo oktobra z Evropsko unijo doseči dogovor o izstopu, je prepričan tudi predsednik vlade Marjan Šarec, za katerega je bil neformalni vrh prva priložnost za rokovanje z evropskimi voditelji. Reševanje spora zaradi meje med Hrvaško in Slovenijo gotovo ni bil ne cilj ne tema Šarčevega prvega obiska v tujini, a je premier kljub temu predsednika komisije
Jean-Clauda Junckerja vprašal, zakaj ni upošteval mnenja pravne službe komisije o mejnem sporu Sloveniji v prid. Vendar je ostal brez odgovora, zato bo moral počakati na uradno srečanje v Bruslju, za katerega si želi, da bi bil v najkrajšem možnem času.
Po pričakovanjih je za hrvaškega premiera
Andreja Plenkovića reševanje slovensko-hrvaškega mejnega spora ne glede na nedavno razkritje mnenje pravne službe še vedno odprto vprašanje. »Evropska komisija ni podala svojega mnenja. Položaj Hrvaške je zelo jasen, želimo najti rešitev, s katero bosta zadovoljni tako Hrvaška kot Slovenija,« je bil spet jasen Plenković.
Po prvem obisku je Šarec že prejel nekaj vabil evropskih prestolnic, med drugim iz rok nemške kanclerke
Angele Merkel in francoskega predsednika vlade
Emmanuela Macrona, z voditelji držav Beneluxa pa se je pogovarjal o tesnejšem sodelovanju, zato je kmalu mogoče pričakovati priključitev evropski liberalni politični skupini Alde.
Vlada Marjana Šarca bo nadaljevala proevropsko usmerjeno politiko, je komentiral državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za zadeve EU
Igor Mally. Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU, zato bo vlada na področju evropskih zadev še aktivnejša in v evropskih institucijah bolj prisotna.
Komentarji