Veliki zeleni načrt bo dobil finančne temelje

Bruselj – Tisoč milijard evrov naložb do leta 2030 je investicijski program za trajnostno Evropo in temeljni del zelenega načrta, ki ga je na začetku mandata zasnovala evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen.

Veliki načrt, ki naj bi omogočil, da bo EU do leta 2050 ogljično nevtralna, bo na sedanjem zasedanju evropske komisije v Strasbourgu dobil konkretnejše in podrobne obrise na finančnem področju. Da bo res zaživel, bodo morale biti sprejete še odločitve na drugih ravneh.

Pomoč odvisnim od premoga

Eno od politično najkočljivejših vprašanj je, kako blažiti negativne učinke zelenega prehoda na zaposlenost v posameznih panogah. Tako naj bi po besedah Ursule von der Leyen regije, ki so še posebno odvisne od CO2 v proizvodnji, med zeleno preobrazbo stare celine dobile podporo na ravni EU.

To bo potekalo v okviru mehanizma za pravični prehod, s katerim naj bi bilo zagotovljenih sto milijard. Ustanovljen bo poseben sklad, ki se bo napajal tako iz proračuna EU kot iz nacionalnih prispevkov. Del mehanizma po načrtu iz decembra bodo še naložbe iz programa InvestEU, ki bo v proračunskem obdobju 2021–2027 nasledil naložbeni sklad, kot ga je zasnoval nekdanji predsednik Jean-Claude Juncker.

Tako kot v celotni finančni konstrukciji zelenega načrta bo imela pri pravičnem prehodu vlogo tudi Evropska investicijska banka, ki še krepi svojo podnebno delovanje.


 

Prepričevanje dvomljive Poljske

Ker odločanje ni v rokah evropske komisije, utegnejo med sprejemanjem posameznih ukrepov nastati spremembe. Od sklada največ pričakujejo na vzhodu EU, še posebno na Poljskem, kjer so v proizvodnji elektrike skoraj v celoti odvisni od premoga. V Šleziji rudarstvo zaposluje 80.000 ljudi.

Poljska je bila na decembrskem vrhu EU edina, ki ni podprla cilja EU o ogljični nevtralnosti do leta 2050. Čakajo na finančne konstrukcije zelenega načrta. Po neuradnih informacijah bo predlagana postavka za sklad za pravilen prehod v sedemletnem proračunu EU vredna 7,5 milijarde evrov.

Več denarja za pravično tranzicijo

Poleg tega bi še nekaj lahko pridobili iz drugih proračunskih virov. Članice z vzhoda že vnaprej izražajo bojazen, da bo zaradi tega za kohezijo ostalo manj, od katere imajo največ manj razvite članice in njihove regije. Za kohezijo je v proračunu sicer namenjenih več kot 300 milijard evrov v sedmih letih.

V Bruslju načrtujejo, da bo v financiranje sklada za pravičen prehod in v investicije za uresničitev zelenega načrta pritegnil druge zasebne in javne naložbenike. Potrebe za doseganje ciljev so namreč zelo velike: vsako leto za 260 milijard evrov dodatnih investicij.

Ena od kritik iz tabora evropskih zelenih je, da bi za pravično tranzicijo potrebovali veliko več svežega denarja. V EU je še veliko nejasnosti, kaj narediti z jedrsko energijo. Za njene nasprotnike, kot sta Avstrija ali Nemčija, je nepredstavljivo, da bi nuklearke ali njihovo razgradnjo financirali iz zelenega programa.


 

Zaprtje Teš 6?

Premier Marjan Šarec je na zadnjem vrhu EU že pojasnjeval, da bo Slovenija za doseganje ogljične nevtralnosti morala zapreti Teš 6 ter za zadostno preskrbo z elektriko zgraditi drugi blok jedrske elektrarne Krško.

Po podatkih Bruslja je v evropskih premogovnikih in termoelektrarnah zaposlenih 238.000 ljudi. Do leta 2030 jih bo brez dela ostalo 160.000. Delujejo v 108 od skupaj 281 evropskih regij.