V nadaljevanju preberite:

Velika razlika med vrhom v Parizu in vsemi dosedanjimi srečanji o tem je strnjena v dve imeni: Donald Trump in Liang Wenfeng. Novi ameriški predsednik je odločen, da bo ZDA obdržal na čelu tehnološke tekme, ustanovitelj in generalni direktor aplikacije deepseek je prav tako odločen, da bo kitajski tehnološki razvoj obrnil v smer neodvisnosti od ZDA in Zahoda ter pokazal, da je v tem ringu ključno to, koliko je vsaka država pripravljena vlagati v lastne ume, talente in inovacije.

Glede tega sta si Macron in Modi do določene mere podobna: oba poskušata prepričati svet, kako vsak od njiju vodi svojo državo po posebni stezi, po nekakšni srednji poti med Trumpom in deepseekom. Macron je pred vrhom napovedal, da bo v prihodnjih letih v Francijo prispelo 109 milijard evrov naložb v UI, in to iz Združenih arabskih emiratov ter glavnih ameriških in kanadskih investicijskih skladov. Za Francijo je to enako tistemu, kar je bil za ZDA program Stargate, vreden 500 milijard dolarjev, ki ga je vodil OpenAi, je dodal Macron. Macronovo sporočilo pred začetkom vrha je: Evropa mora najti način, da bo prevzela pobudo in se vrnila na čelo razvoja nove tehnologije.

Modi je bil precej bolj skromen. Vprašanje, s katerim je prišel v Pariz, je: Ali ni Indija že izgubila priložnosti, da bi se vključila v elitni klub držav, ki je posvečen oblikovanju nove tehnološke svetovne ureditve?