Neomejen dostop | že od 9,99€
Na seznamu sokandidatov Vladimirja Putina na predsedniških volitvah Ruske federacije, ki se začenjajo danes, ni veliko imen, pravzaprav je seznam razdeljen na tiste, ki se bodo upali potegovati za predsedniško pisarno, in tiste, ki jim je bilo to na različne načine onemogočeno.
O zmagi 71-letnega Putina tako rekoč ni in ne more biti dvoma, je poročala agencija Reuters. Z novim šestletnim mandatom in možnostjo še ene ponovitve bi lahko postal najdlje vladajoči šef Kremlja po Josifu Stalinu, ki je vodil deželo dolga tri desetletja. Putin ima vsaj na papirju tri sokandidate, 75-letnega Nikolaja Haritonova iz Komunistične partije, 56-letnega Leonida Sluckega iz Liberalnodemokratske stranke in 40-letnega Vladislava Davankova iz stranke Novi ljudje.
V Rusiji se danes začenjajo predsedniške volitve, ki bodo prvič potekale tri dni. Pričakovati je gladko zmago trenutnega predsednika Vladimirja Putina, ki se na volitvah ne bo soočil s pravo konkurenco in si bo tako zagotovil že peti predsedniški mandat.
V največji državi na svetu bo približno 113 milijonov volilnih upravičencev lahko svoje glasove oddalo do nedelje. Volitve bodo potekale tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila pred desetimi leti, ter v delih ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih zaseda ruska vojska in si jih je Moskva priključila septembra 2022. STA
Haritonov, poslanec dume, je na prejšnjih volitvah zbral nekaj manj kot 14 odstotkov glasov. Zadnje ankete kažejo, da lahko tokrat računa na 4 odstotke glasov. Podpira Putinovo »posebno vojaško operacijo« v Ukrajini in ima podporo predsednika ruske komunistične stranke Genadija Zjuganova, v preteklosti pa je nekajkrat nasprotoval predlogom notranjepolitičnih ukrepov Putinove Združene Rusije. V izjavi za agencijo Tass je navrgel: »Putin je odgovoren za svoje delo, le zakaj bi ga kritiziral?«
Poslanec dume in dolgoletni vodja parlamentarnega komiteja za mednarodne odnose Leonid Slucki je po smrti Vladimirja Žirinovskega prevzel vodenje skrajno nacionalistične Liberalnodemokratske stranke. S televizijskih zaslonov nenehno prodaja protizahodna stališča in ponavlja, da mora Rusija v Ukrajini zmagati in da morajo oblasti nadzorovati cene hrane, priljubljenost pokojnega šefa stranke uporablja s predvolilnim sloganom Žirinovski živi naprej. Skupina novinark ga je pred šestimi leti obtožila spolnega nadlegovanja, parlamentarna komisija ga je oprostila.
Namestnik predsednika dume Vladislav Davankov je predstavnik stranke Novi ljudje, ki jo je pred štirimi leti pomagal ustanoviti njegov oče. Dobitnik več državnih nagrad in odlikovanj je najmlajši med prijavljenimi kandidati. Ob kandidaturi je zagotovil, da političnih nasprotnikov ne bo napadal, gesli njegove predvolilne kampanje sta Da spremembam in Čas za nove ljudi. Davankov se je poskušal pozicionirati kot nekdo, ki nasprotuje pretiranemu omejevanju osebne svobode in – vsaj v kontekstu ruske politike – kot nekdo, ki je bolj liberalen. Brez omenjanja Ukrajine z imenom je dejal, da podpira »mir in pogovore – toda pod našimi pogoji«. Državne javnomnenjske ankete so februarja pokazale, da je zanj pripravljenih glasovati več kot 5 odstotkov Rusov.
Nemila usoda opozicijskega politika Alekseja Navalnega, čigar smrt v zaporu je po svetu povzročila ogorčenje, je bila za druge potencialne kandidate resno svarilo, naj ne vztrajajo: 60-letnega Borisa Nadeždina je centralna volilna komisija prejšnji mesec umaknila s seznama z argumentom, da ni zbral sto tisoč overjenih podpisov volivcev, kolikor bi jih moral, da bi sploh lahko postal predsedniški kandidat. Njegova pritožba na vrhovno sodišče ni bila uspešna. Pri kandidaturi sta ga podprla Navalni in nekdanji politični zapornik Mihail Hodorkovski. Štiridesetletna Jekaterina Duncova, urednica lokalne televizije iz Tverske oblasti, ki se je zavzemala za prekinitev vojne v Ukrajini, je odpadla zaradi »številnih napak v dokumentaciji«.
V poldrugo uro trajajočem pogovoru na državni televiziji je Putin v sredo obtožil Ukrajino, da poskuša zmotiti volitve z napadi dronov na rusko energetsko in industrijsko infrastrukturo. Na kritični spletni strani Meduza so sporočili, da se sodelavci pripravljajo na še hujšo državno cenzuro spletnih aplikacij in strani.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji