Neomejen dostop | že od 9,99€
Predsedniške volitve v po površini največji državi na svetu, ki bodo potekale od prihodnjega petka do nedelje, niso nekaj, kar bi vzbujalo vznemirjenje in iskrenje misli političnih analitikov. Že leta je jasno, da bo, če se ne zgodi kaj res nepredvidljivega, še naprej vladal Vladimir Vladimirovič Putin. V svoji karieri se je od vohuna in neznanega birokrata povzpel na položaj ruskega premiera in v prvih letih 21. stoletja postal najprej avtoritaren predsednik, v zadnjih letih pa polnokrven diktator, za katerega so volitve čista formalnost.
Rusija nima ravno bogate demokratične tradicije, saj so ji vso zgodovino do leta 1991 vladali neizvoljeni – najprej knezi, potem carji in končno, v Sovjetski zvezi, komunistični voditelji. Vendar je bil čas, ko volitve niso imele že dolgo vnaprej znanega zmagovalca. V 90. letih prejšnjega stoletja se je moral namreč Boris Jelcin, človek, ki je pokopal Sovjetsko zvezo, precej potruditi, da je na volitvah leta 1996 zmagal in postal prvi predsednik samostojne Ruske federacije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji