Varnostno stanje na Hrvaškem stabilno

Varnostno stanje na Hrvaškem je stabilno in trenutno ni znakov morebitnega poslabšanja razmer, je ocenila hrvaška varnostno-obveščevalna agencija (SOA) v svojem rednem letnem poročilu. Med drugim so navedli, da se je migracijski pritisk na Evropo zmanjšal, se je pa okrepila tako imenovana balkanska migrantska pot.

SOA je v poročilu za leto 2018 poudarila, da je stopnja terorističnih groženj na Hrvaškem nizka, a obstaja tveganje terorističnih groženj, nevarni so predvsem radikalizirani posamezniki. Varnostni izziv so tudi morebitni podporniki terorističnih dejavnosti, ki potujejo čez Hrvaško v skupinah migrantov.

Kot je SOA v ponedeljek še objavila na svoji spletni strani, je bilo na območju pod nadzorom Islamske države (IS) sedem hrvaških državljanov, med katerimi se nihče ni radikaliziral na Hrvaškem niti se ni pridružil IS s Hrvaške. Oba hrvaška državljana sta umrla v bojih za IS, medtem ko je pet hrvaških državljank s svojimi otroki v civilnih kampih pod nadzorom kurdsko-arabskih sil (SDF) v Siriji. Ženske menda spremljajo svoje soproge džihadiste, so navedli.

Lani se je število ilegalnih migrantov proti Evropi zmanjšalo, a se je na balkanski poti okrepilo za tretjino, ocenjuje SOA. Zato so se odprle nove smeri, ki vse pogosteje peljejo čez Albanijo in Črno goro proti Bosni in Hercegovini in naprej proti Hrvaški, ki je tranzitna država. Na tem območju so dejavne organizirane kriminalne skupine tihotapcev ljudi, piše SOA.

Kljub povečanemu številu nezakonitih migracij po ocenah varnostno-obveščevalne agencije na Hrvaškem ni skrajnežev, ki bi bili izrazito nastrojeni proti migrantom. Tudi sicer nobena zvrst ekstremizma – ideološka, verska ali nacionalistična – nima širše podpore javnosti niti pomembnega števila privržencev. V državi tudi ne zaznavajo občutnega islamskega radikalizma, po njihovem gre le za nekaj deset salafistov, ki niso naklonjeni nasilju.



Analizirali so tudi varnostno stanje v jugovzhodni soseščini in ocenili, da ni popolnoma varnostno in politično stabilno. Pri tem so opozorili na velikosrbske skrajneže, kot je Vojislav Šešelj, ki zanikajo teritorialno celovitost in suverenost Hrvaške, ter na islamske skrajneže.

Poročilo tudi omenja, da je bila Hrvaška tarča vrste kibernetskih napadov na informacijske in komunikacijske sisteme državnih inštitucij. Opozarja tudi na pojav pranja denarja pri naložbah na Hrvaškem kot tudi na korupcijo in netransparentnost javnih naročil. Omenja tudi energetsko varnost ter izpostavlja pomembnost terminala za utekočinjeni plin na otoku Krk.

Slovenije v poročilu ne omenjajo, so pa v poglavju o mednarodnem sodelovanju objavili fotografijo z letošnje konference o protiterorističnem delovanju zveze Nato, na kateri sta ob šefu SOA Danielu Markiću tudi njegova kolega iz Slovenije Rajko Kozmelj (SOVA) in Dejan Matijevič (OVS).