Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Varnostni svet za več človekoljubne pomoči Palestincem

Rusija je z vzdržanjem protestirala proti pomanjkanju poziva k prekinitvi sovražnosti v najnovejši resoluciji, ameriško vzdržanje je omogočilo njen sprejem.
Varnostni svet OZN je v petek glasoval za resolucijo za človekoljubno pomoč Gazi. FOTO: David Dee Delgado/Reuters
Varnostni svet OZN je v petek glasoval za resolucijo za človekoljubno pomoč Gazi. FOTO: David Dee Delgado/Reuters
22. 12. 2023 | 19:52
22. 12. 2023 | 20:23
4:13

Večdnevna preložitev glasovanja v varnostnem svetu OZN o Gazi je prinesla delne rezultate: ZDA danes niso nasprotovale resoluciji, ki kliče k povečanju človekoljubne pomoči palestinskemu prebivalstvu. Da se je to lahko zgodilo, so morali iz teksta izbrisati pozive k človekoljubni prekinitvi sovražnosti med Hamasom in Izraelom.

Resolucija kliče le k ustvarjanju pogojev za zdržno končanje sovražnosti, kar je Rusijo navedlo k vzdržanju. Trinajstim glasovom za se niso pridružile niti ZDA, že z njihovim vzdržanjem pa bodo Palestinci v Gazi morda vendarle prejeli več človekoljubne pomoči. Washington je še v začetku decembra z vetom preprečil sprejem resolucije, ki je pozivala k prekinitvi spopadov., kasnejša resolucija generalne skupščine Združenih narodov ni obvezujoča.

Palestinski veleposlanik pri OZN Riyad Mansour z ruskim veleposlanikom Vasilijem Nebenzijo. FOTO: Charly Triballeau/Afp
Palestinski veleposlanik pri OZN Riyad Mansour z ruskim veleposlanikom Vasilijem Nebenzijo. FOTO: Charly Triballeau/Afp

Generalni sekretar OZN António Guterres v načinu, na katerega Izrael izvaja svoje vojaške operacije, vidi velike ovire razdelitvi človekoljubne pomoči 2,3 milijona Palestincem v Gazi, nova resolucija pa mu zdaj dovoljuje imenovanje višjega koordinatorja za človekoljubno pomoč in obnovo. Izraelske oblasti je pozval tudi h takojšnjemu koncu prepovedi komercialnih dejavnosti na območju.

Ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas-Greenfield je izrazila globoko razočaranje, ker nekatere članice varnostnega sveta nočejo nedvoumno obsoditi Hamasovih terorističnih napadov s 7. oktobra. Resolucija po njenem mnenju vendarle priznava resnost krize, tudi Američani soglašajo, da so Palestinci v Gazi največje žrtve spopadov. V maščevanju izraelske vojske za Hamasov napad jih je umrlo že skoraj dvajset tisoč, v veliki večini žensk in otrok. Drugi trpijo lakoto in pomanjkanje, po ocenah pristojne agencije OZN pred nekaj 56 odstotkov, po drugih ocenah še veliko več.

Ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas-Greenfield. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters
Ameriška veleposlanica pri OZN Linda Thomas-Greenfield. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

ZDA pa še naprej stojijo ob strani izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je tudi po sprejemu najnovejše resolucije varnostnega sveta izključil premirje. Zagotoviti hoče vojaško uničenje Hamasa, da Gaza nikoli več ne bo ogrožala njegove države. Izraelska vojska je prebivalcem osrednje Gaze svetovala umik proti jugu. V Hamasovih rokah so še vedno tudi številni talci. S pomočjo Egipta in ZDA je Katar minuli mesec dosegel prekinitev sovražnosti za osvoboditev 105 talcev v zameno za 240 palestinskih zapornikov v Izraelu. Še preden bi osvobodili vse, je Hamas spet začel s sovražnostmi.

Vojni v Gazi ves čas grozi razširitev iz Libanona, kjer proiranski Hezbolah z raketami napada Izrael, v vojaškem maščevanju izraelske vojske je četrtek umrla prebivalka obmejne vasi. New York Times je poročal o ameriških prizadevanjih za pomiritev te fronte,  ZDA in številne druge države skrbijo tudi dogajanja v Rdečem morju. Še en zaveznik islamske republike Irana na eni najpomembnejših svetovnih plovnih poti napada trgovske ladje.

Ugrabitev tovorne ladje Galaxy Leader v Rdečem morju.  Foto Houthi Military Media Via Reuters
Ugrabitev tovorne ladje Galaxy Leader v Rdečem morju.  Foto Houthi Military Media Via Reuters

Jemenski Hutijci so v minulih tednih z napadi in celo ugrabitvami ladij ogrozili pot do Sueškega kanala in ZDA so v obrambo proti njim že oblikovale operacijo »varuh blaginje«. Razen Bahraina pa se ji še ni pridružila nobena arabska država, kljub svojim velikim gospodarskim interesom na območju niti ne Kitajska. Številne ladijske družbe na območju, kjer običajno vsak dan pluje šestdeset tovornih in drugih ladij, odpovedujejo plovbe.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine