Vajeni smo že, da dva dneva po slovenskem kulturnem prazniku iz sosednje Italije prihajajo besede, ki prostoru onkraj italijanske vzhodne meje niso naklonjene in ustvarjajo vtis, da so bolj kot za izvoz na drugo stran Jadrana namenjene notranjim obračunom med desnim in levim polom. Na domačih, italijanskih geografskih koordinatah.

V Italiji bo 10. februarja znova dan spomina, mlad, leta 2004 vzpostavljen praznik, namenjen spominu na vojne in povojne poboje Italijanov v fojbah ter množično povojno izselitev iz Istre in Dalmacije. Na tragedije, ki niso prizadele le Italijanov.

Italijanski tisk in tržaški Primorski dnevnik že najavljata, kdo se bo udeležil slovesnosti ob fojbi v Bazovici, s katere so lani prišle besede: »Živel Trst, živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija!«



Slavnostno jih je izrekel Antonio Tajani, tedaj predsednik evropskega parlamenta, ki je kritiziral osimske sporazume, enačil nacizem in komunizem, fašizma pa ni omenil. Besede so odmevale v Sloveniji in na Hrvaškem. Odzvala se je uradna politika, iz Slovenije predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec, zunanji minister Miro Cerar, stranke in evropski poslanci. Tajani se je dva dni po slavnosti opravičil v slogu, češ da so ga v Sloveniji in na Hrvaškem najbrž narobe razumeli.

Če bi v svojo izjavo dodal preprost tudi in govoril o – tudi – italijanskih Istri in Dalmaciji, bi ga gotovo razumeli bolje. Tajani je bil lani v Bazovici v družbi notranjega ministra in podpredsednika rimske vlade Mattea Salvinija, ki je fojbe pri Bazovici primerjal z Auschwitzem, seveda je tudi v njegovem primeru za opomin na žrtve fašizma zmanjkalo besed.

Znano je, da bo Salvini v Bazovici tudi letos. Z manj naslovi in oznakami. Ni več podpredsednik vlade in minister, le še vodja opozicijske Lige. Kot je znano doslej, aktualnih nosilcev visokih državnih funkcij iz Rima ne bo.


 

Obujanje zgodovine in »zgodovine«

Dnevi v bližini praznika so tudi letos v znamenju obujanja zgodovine in »zgodovine«. Kot piše Primorski dnevnik, je vsedržavno združenje italijanskih partizanov VZPI-ANPI v senatni knjižnici v Rimu pripravilo posvet o obmejnem fašizmu in o drami fojb z udeležbo zgodovinarjev Giovannija De Lune, Anne Marie Vinci, Franca Cecottija in Marte Verginella. Nekatera desno usmerjena združenja so mu nasprotovala, oglasila se je tudi Giorgia Meloni iz skrajno desnih Bratov Italije. Tudi ona bo poskušala v Bazovici priti do novih tržaških političnih točk. S Salvinijem sta v opoziciji, visokih predstavnikov italijanske države v Bazovici za zdaj ne napovedujejo.

Primorski dnevnik je objavil še napoved pogovora »o slovenskem lažnem samopomilovanju« od Avstro-Ogrske monarhije do zavezniške uprave, ki bo 13. februarja v deželni dvorani Tessitori v Trstu, vabilo pa je opremljeno z uradnim logotipom tržaške občine.
 

Z iztegnjeno desnico proti koronavirusu

Dva dni kasneje bo še srečanje, na katerem se bodo posvetili »resnici o jugoslovanskih teroristih« iz leta 1920 ter o njihovi odgovornosti pri požigu tržaškega Narodnega doma. Obžalovanje in presenečenje nad tovrstnim dogajanjem sta v pismu tržaškemu županu Robertu Dipiazzi izrazila predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Neofašistična folklora je, kaže, kos tudi globalni nevarnosti koronavirusa iz Wuhana. Ignazio La Russa iz Bratov Italije je fašistični pozdrav z iztegnjeno roko po twitterju svetoval tudi v boju proti okužbam.

»Nikomur ne stisnite roke, okužba je usodna. Uporabite rimski pozdrav, protivirus in protimikrobe,« je napisal v tvitu. Kmalu ga je umaknil.