V Srebrenici pokopali še 30 žrtev genocida

V spominskem centru v Potočarih v BiH so na spominski slovesnosti ob 28. obletnici genocida v Srebrenici danes pokopali posmrtne ostanke še 30 bošnjaških žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v samo nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov, večinoma moških in dečkov.

Med danes pokopanimi žrtvami je najmlajši 15-letnik, najstarejši pa 65-letni moški. Pokopali bodo tudi posmrtne ostanke očeta in sina. Z njimi bo v spominskem centru v Potočarih pokopanih skupno 6752 žrtev genocida, saj se nekateri svojci odločijo tudi za pokop zunaj centra. Gre sicer za posmrtne ostanke, ki so jih našli v več množičnih grobiščih, v katera so pripadniki vojske Republike Srbske prekopavali trupla, da bi skrili sledi svojih zločinov. Zaradi te prakse še vedno pogrešajo okoli tisoč žrtev genocida.

Udeleženci na slovesnosti so opozorili na nevarnost zanikanja genocida, visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH pa je napovedal možno širitev zakona o prepovedi zanikanja genocida. V nedeljo sta namreč začela veljati sporna zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH in odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH v Republiki Srbski, ki ju je podpisal predsednik te srbske entitete BiH Milorad Dodik. Zakona je sicer visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH že pred tem razveljavil.

Obsodbe zanikanja in relativizacije

Današnje slovesnosti se bo med drugim udeležil tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je v dneh pred obletnico napovedal odločno ukrepanje proti tistim, ki genocid v Srebrenici zanikajo. Med njimi je tudi predsednik srbske entitete Republike Srbske Milorad Dodik, ki tako kot uradni Beograd trdi, da je bil tam storjen »hud zločin«, ne pa genocid.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je prav zaradi tega zanikanja ocenila, da je čas, da se 11. julij razglasi za mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. To, da je bil tam storjen genocid, namreč »ni mnenje, temveč zgodovinsko dejstvo, ki so ga pravno ugotovili Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Meddržavno sodišče in nacionalna sodišča«. S tem bi mednarodna skupnost pokazala, da je na strani resnice, je dejala. Za okoli 50 obsojencev so sicer sodišča zaradi tega genocida izrekla več kot 700 let zapora.

Zločinec, obsojen na dosmrtno ječo

Spravo je mogoče graditi samo na resnici, miru in pravici, zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma ter čaščenja vojnih zločincev pa ne smemo tolerirati, sta v izjavi ob današnji 28. obletnici genocida v Srebrenici poudarila visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

»Evropa se spominja svoje odgovornosti in nezmožnosti, da bi zaščitila ljudi. Danes, ko na evropski celini znova divja vojna, se zavezujemo, da bomo bolje branili mir in varovali življenja,« sta v ponedeljek zvečer v izjavi zapisala Borrell in Varhelyi. Izpostavila sta, da je bila pred 28 leti spisana ena najtemnejših zgodb evropske zgodovine ter da EU sočustvuje v bolečini in žalosti s sorodniki in prijatelji vseh žrtev genocida v Srebrenici. V državah članicah EU je sicer danes evropski dan spomina na žrtve tega genocida.

Sile bosanskih Srbov so ubile več kot 8000 zajetih Bošnjakov. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Ob tem sta Borrell in Varhelyi potrdila podporo Bosni in Hercegovini in zavezanost Evropske unije njeni suverenosti, neodvisnosti ter ozemeljski celovitosti. »Prihodnost Bosne in Hercegovine kot države kandidatke je znotraj Evropske unije,« sta dodala. »Spravo lahko gradimo samo na resnici, miru in pravici, medtem ko ne smemo tolerirati zanikanja genocida, zgodovinskega revizionizma in čaščenja vojnih zločincev,« sta še zapisala predstavnika EU, ki sta obenem spomnila civilne in politične voditelje v BiH, da morajo delati skupaj, da bi lahko zgradili boljšo prihodnost za vse generacije.

Tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu so obsodili zanikanje genocida. »Na današnji dan se spominjamo nedolžnih žrtev, ki so bile umorjene na grozovit način, sredi Evrope, pred očmi mednarodne skupnosti. Zgodil se je najhujši zločin po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Na današnji dan smo v mislih z materami, ženami, sorodniki in prijatelji, ki so takrat izgubili svoje najdražje,« so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve.

Odgovornost nizozemskih modrih čelad za pokol Bošnjakov

Spomnili so, da je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2007 pokol v Srebrenici priznalo za genocid, dve leti kasneje pa je evropski parlament s posebno resolucijo razglasil današnji dan za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. »Obletnica genocida v Srebrenici je tudi priložnost za pogled v prihodnost, za preseganje sovraštva in delitev, kar je ključni pogoj za vsesplošni napredek in ustvarjanje boljšega okolja za mlade generacije,« so še dodali na MZZ.

Pohod miru v spomin

Žrtvam genocida so se tako kot že vrsto let tudi letos poklonili na pohodu miru, na katerem je letos okoli 3000 ljudi prehodilo sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na tako imenovanem maršu smrti okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave poskušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992–1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so Združeni narodi mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanjo pa vkorakale 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid. V državah članicah Evropske unije pa je danes evropski dan spomina na žrtve genocida.