V pogajanjih z Iranom gre še vedno lahko marsikaj narobe

Še prejšnji teden se je ugibalo, da bi znal biti peti krog pogajanj o oživitvi iranskega jedrskega dogovora zadnji. Ta optimizem so v zadnjih dneh zasenčili strahovi pred tem, da uradni Teheran prikriva dejanski obseg svojih jedrskih zmogljivosti, kot tudi bližanje iranskih predsedniških volitev, ki lahko še dodatno zapletejo že tako zapleten položaj.

Iranski predstavniki so zatrdili, da pogajanja o oživitvi jedrskega dogovora niso zastala, ampak da si morajo vse vpletene strani vzeti čas za preučitev podrobnosti vprašanj, ki po petih krogih pogovorov še vedno ostajajo nerešena. Kot je že v ponedeljek poudaril glavni iranski jedrski pogajalec Abas Aragči, se ta dotikajo samega bistva spora med islamsko republiko in Zahodom, medtem ko naj bi bila večina vsebine novega dogovora že usklajena.

Za zdaj ni jasno, kako bodo na celoten proces vplivala opozorila mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v zvezi z iranskim kopičenjem zalog visoko obogatenega urana in z nepojasnjenimi odkritji sledi urana na lokacijah, ki jih iranski režim ni uvrstil na seznam jedrskih objektov. Če gre sklepati po dosedanjih odzivih, jih bodo zahodni diplomati razumeli kot še enega v vrsti razlogov, zakaj je treba jedrski dogovor, od katerega so ZDA odstopile pred tremi leti, čim prej oživiti.



Na eni strani bo ključen pogoj za to zaustavitev spornih iranskih jedrskih aktivnosti, vključno s proizvodnjo visoko obogatenega urana, katerega namen je lahko zgolj razvoj jedrskega orožja; po drugi Iran od ameriškega predsednika Joeja Bidna pričakuje ukinitev vseh gospodarskih sankcij, ki jih je proti državi sprejela administracija njegovega predhodnika Donalda Trumpa.

Brez časovnega roka

Predstavniki Irana in petih stalnih članic varnostnega sveta OZN ter Nemčije si niso postavili konkretnega časovnega roka za sklenitev pogajanj. Kljub temu je že od samega začetka slišati opozorila, da se ta morajo končati še pred koncem mandata aktualnega iranskega predsednika Hasana Rohanija, čigar vzpon na oblast je odprl pot prvotnemu dogovoru iz leta 2015.



Washington in Teheran se strinjata o eni stvari: na obeh straneh obstaja resna želja po oživitvi jedrskega dogovora, s katerim se je Iran v zameno za ukinitev gospodarskih sankcij odpovedal najbolj spornim delom svojega jedrskega programa. Toda okno priložnosti, ki ga je v začetku letošnjega leta odprla menjava v Beli hiši, se utegne kmalu zapreti. Čez dva tedna bodo v Iranu namreč potekale predsedniške volitve, ki bi lahko še dodatno otežile kakršno koli zbližanje med eno in drugo stranjo. Velika verjetnost je, da bo na njih slavil Ebrahim Raisi, konservativni klerik in trenutni pravosodni minister, med drugim znan po globokem nezaupanju do Zahoda ter svojih tesnih odnosih z vrhovnim verskim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem, zaradi česar po mnenju analitikov na volitvah 18. junija tako rekoč ne more izgubiti.

Predstavniki iranske vlade so mednarodno javnost med vrsticami danes še enkrat spomnili na prepletenost iranske notranje in zunanje politike oziroma na nevarnost, ki jo prihajajoče volitve ter verjetna zmaga predstavnika konservativnega tabora predstavlja za zapleten diplomatski proces. Znova so poudarili željo, da bi iranski jedrski dogovor začel veljati še pred avgustom oziroma koncem mandata aktualnega predsednika države.