Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija se ob očitkih Izraela o sodelovanju uslužbencev agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) v napadu 7. oktobra pridružuje pozivu generalnega sekretarja ZN k nadaljnjemu financiranju agencije, saj bi bila sicer ogrožena življenja Palestincev, so danes pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Kot so za STA zapisali na zunanjem ministrstvu (MZEZ), bi ukinitev financiranja UNRWA ogrozila delovanje agencije in s tem življenja Palestincev v Gazi in na celotnem Bližnjem vzhodu. Poudarili so še, da je UNRWA ena najpomembnejših organizacij za zaščito in zagotavljanje humanitarne pomoči milijonom Palestincev, zato ji je Slovenija lani namenila 1,2 milijona evrov, največ v vseh letih doslej.
Slovenija sicer z UNRWA nima sklenjenega sporazuma o financiranju, vlada pa o prispevkih tej agenciji ZN odloča sproti.
O prispevkih mednarodnim organizacijam, ki nudijo humanitarno pomoč Palestincem, za letos vlada še ni odločala. V načrtu MZEZ so prostovoljni prispevki prek dosedanjih mednarodnih partnerjev, kot so Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), Svetovni program za hrano (WFP) in tudi UNRWA, ob upoštevanju humanitarnih potreb na terenu.
Razprave glede financiranja agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA), ki ji Tel Aviv očita sodelovanje v napadu na Izrael 7. oktobra, odvračajo svetovno pozornost od humanitarne krize v Gazi, je danes opozorila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Države je pozvala, naj še naprej financirajo delo agencije.
Slovenija podpira odločitev generalnega komisarja UNRWA Philippa Lazzarinija, da v zvezi z domnevnim sodelovanjem uslužbencev UNRWA v terorističnih napadih Hamasa na Izrael 7. oktobra lani sproži preiskavo. Ponovili so, da pričakujejo temeljito in neodvisno preiskavo ter ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih. »UNRWA mora delovati profesionalno,« so dodali.
Zapisali so še, da bodo v zvezi z nastalo situacijo vzdrževali redne stike z vodstvom agencije. Glavni cilj Slovenije ostaja zagotavljanje nujne humanitarne pomoči vsem tistim, ki jo potrebujejo, so poudarili na ministrstvu.
Iz UNRWA so v petek sporočili, da so zaradi navedb Izraela, da so sodelovali pri napadu Hamasa na Izrael, odpustili več uslužbencev in uvedli preiskavo. Zaradi teh očitkov so začasno ustavitev financiranja agencije kot prve naznanile ZDA, sledilo je še več držav, med drugim Velika Britanija, Italija, Nemčija, Francija in Avstrija.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je potrdil, da se obtožbe, ki jih preiskujejo tudi Združeni narodi, nanašajo na 12 ljudi. Devet so jih odpustili, eden je mrtev, identiteto še dveh pa ugotavljajo. Države, ki so začasno ustavile financiranje, je pozval, naj vsaj zagotovijo nadaljevanje operacij UNRWA. Guterres in prvi mož UNRWA Lazzarini sta zagotovila, da bodo odgovorni za svoja dejanja odgovarjali.
Izraelski napadi v Gazi so ponoči zahtevali 128 življenj, je davi sporočilo ministrstvo za zdravje v enklavi. Nekatere enote izraelske vojske naj bi se medtem pomikale proti libanonsko-izraelski meji. Obenem so izraelske sile davi vdrle v bolnišnico Ibn Sina v Dženinu na okupiranem Zahodnem bregu in tam ubile tri domnevne teroriste.
Izraelska vojska je menda ponoči med drugim izvedla napad iz zraka na sosesko Sabra v mestu Gaza, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. Pred tem je bilo v obstreljevanju soseske Tufah ubitih najmanj 25 Palestincev. Še pet ljudi je bilo ubitih v napadu na bolnišnico al Avda v begunskem taborišču Džabalija, na svoji spletni strani navaja katarska televizija Al Džazira.
Tiskovni predstavnik vojske Daniel Hagari je v ponedeljek sporočil, da je vojska na območju Han Junisa na jugu enklave »nad in pod zemljo likvidirala več kot 2000 teroristov«. Podrobnosti ni navedel. Vojska je sicer po lastnih navedbah v mestu med drugim napadla pisarno političnega voditelja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Jahjo Sinvarja, ki ga je EU pred kratkim dodala na teroristični seznam, in vojaške objekte, vključno z obratom za proizvodnjo raket.
Izraelski obrambni minister Joav Galant pa je pozno v ponedeljek naznanil, da se nekatere enote izraelske vojske v Gazi premikajo proti severu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da »se pripravljajo na to, kar bo prišlo«. Pri tem je menda imel v mislih napetosti na libanonsko-izraelski meji, kjer si vojska od 7. oktobra pogosto izmenjuje ogenj z oboroženimi skupinami iz Libanona, zlasti proiranskim gibanjem Hezbolah.
Medtem so zgodaj davi izraelske sile vdrle v bolnišnico Ibn Sina v Dženinu na Zahodnem bregu in tam ubile tri domnevne teroriste. Pripadniki posebne enote izraelskih sil so menda v bolnišnico vstopili pod krinko in moške umorili med spanjem. Pri tem so domnevno uporabili orožje, opremljeno z dušilci zvoka.
Ena od prič je za izraelski časnik Haaretz povedala, da posnetek, objavljen na družbenih omrežjih, prikazuje njihov umik. Njihovega vstopa v poslopje naj ne bi opazil nihče. »Vstopili so posamično, eden je bil oblečen v žensko, drugi v starca, tretji kot uslužbenec bolnišnice, eden je v rokah držal otroški sedež.« Potem ko so se zbrali v tretjem nadstropju, so vstopili v sobo z iskanimi osebami in jih ustrelile od blizu. Po besedah priče je bilo v tistem delu bolnišnice hospitaliziranih še deset oseb, a nobena ni bila poškodovana. Druga priča je ob tem dejala, da je le del prišlekov vstopil v sobo in ubil tri moške, medtem ko so se ostali razkropili in jih krili.
Po navedbah Al Džazire je bil eden od ubitih, Ezedin al Kasam, povezan z brigadami, oboroženim krilom Hamasa, druga dva pa s palestinskim Islamskim džihadom.
Hamas je napad obsodil in napovedal maščevanje. Njegov politični vodja Ismail Hanija pa je sporočil, da so prejeli predlog za prekinitev ognja v Gazi in jih bodo preučili.
Vojaška ofenziva v Gazi, ki jo je Izrael začel po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra, je doslej terjala najmanj 26.422 smrtnih žrtev, večinoma žensk in otrok. Več kot 65.000 ljudi je ranjenih, na tisoče pa pogrešanih.
Velika Britanija bi priznala Palestino
Britanski zunanji minister David Cameron je včeraj izjavil, da bo Velika Britanija v sklopu prizadevanj za dokončno sklenitev miru razmislila o priznanju Palestine. Prelomna poteza bi pomenila korak v rešitev dveh držav.
Velika Britanija bi lahko formalno priznala palestinsko državo, s čimer bi Palestincem ponudili pomembno politično perspektivo in spodbudili nepovratnost mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, je na ponedeljkovem sprejemu za arabske diplomate v parlamentu v Londonu ocenil zunanji minister David Cameron, poroča britanski BBC.
Cameron je po navedbah BBC menil, da bi Velika Britanija palestinsko državo lahko uradno priznala že med samimi pogajanji o koncu spopadov v Gazi in miru na Bližnjem vzhodu, ne pa šele kot del končnega mirovnega sporazuma.
Hkrati bi bilo sicer po njegovem prepričanju treba ustanoviti novo palestinsko oblast z dobrimi tehnokratskimi voditelji, ki bi lahko upravljali Gazo.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji