Od najbolj katastrofalnih poplav v Benetkah 4. novembra leta 1966 je minilo več kot pol stoletja, a mesto kljub temu doslej ni imelo učinkovite zaščite pred poplavljanjem, značilno imenovanim acqua alta. Visoka voda ob izrednem plimovanju.
Kot poroča italijanski tisk, bodo jutri pri obrambi mesta končno prvič aktivirali sistem umetnih pregrad Mose oziroma Mojzes (v italijanščini Mosè), ki je v preteklosti zaradi visokih stroškov, merjenih v milijardah evrov, napak in obtožb doživel številne kritike. Tudi aretacije.
Gradnjo so načrtovali vse od leta 1984, leta 2013 so med preiskavo, ki je zajela okoli 100 ljudi, aretirali 25 oseb. Med njimi politikov in javnih uslužbencev, osumljenih kreiranja črnih fondov, prejemanja podkupnin in izdajanja ponarejenih računov. Leta 2014 je po kratkem priporu odstopil mestni župan
Giorgio Orsoni, gradnja projekta pa se je po intervenciji države nadaljevala. Dosedanji stroški gradnje sistema presegajo pet milijard evrov, v stotinah milijonov ocenjujejo tudi stroške njegovega vzdrževanja v prihodnje.
FOTO: Manuel Silvestri/Reuters
Jutri po vseh aferah odločilni dan
Ime Mose sicer ne pomeni le Mojzesa in analogije na biblično ločevanje morja ob begu Hebrejcev iz Egipta, pač pa je tudi kratica oznake Modulo Sperimentale Elettromeccanico (kar pomeni Eksperimentalni elektromehanični modul). A beneški Mojzes ne bo ločeval Rdečega morja, pač pa se boril proti plimi in valovom Jadranskega.
Na beneški prefekturi so italijanski Ansi potrdili, da se bodo njegove pregrade dvignile jutri. To se bo zgodilo prvič v realni situaciji, jutri bo po vseh aferah dan preizkusa 78 pregrad oziroma elementov, ki ga sestavljajo. Napovedujejo plimovanje, ki naj bi opoldne seglo do 135 centimetrov. To je sicer le pet centimetrov višje od meje, ki so jo določili za aktivacijo sistema.
»Razglašen je rdeči alarm, upajmo, da ne bo dežja, ki je sicer napovedan, je – kot poroča italijanska nacionalna televizija RAI – povedal
guverner Veneta Luca Zaia. Mojzesa so sicer ob navzočnosti italijanskega premiera
Giuseppeja Conteja preizkusili julija, a še vedno ni povsem končan. Nekaj elementov manjka, njegovo stanje še vedno označujejo za začasno.
Visoko plimovanje je Benetke
nazadnje prizadelo lanskega novembra, ko je morje doseglo kar 183 centimetrov višine, kar je bila druga najvišja doslej izmerjena plima. Lani je v desetih dnevih morje kar petkrat preseglo 140 centimetrov, trikrat pa 150. Tako pogostih poplav niso Benečani še nikoli doživeli.
Lanska poplava v osrednji beneški baziliki sv. Marka. FOTO: Reuters
Komentarji