Umrl dolgoletni vodja agencije, ključne na področju nadzorovanja uporabe jedrske energije

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Yukiya Amano je umrl, so danes sporočili iz agencije, ki bo tako morala v času napetosti z Iranom izbrati novega vodjo. Dolgoletni japonski diplomat, ki je umrl v starosti 72 let, je sicer zaradi zdravja nameraval predčasno odstopiti s položaja.

V sporočilu niso navedli ne dneva in ne vzroka smrti. Znano je bilo, da je imel Amano v zadnjem času zdravstvene težave. V njegovem uradu so septembra lani sporočili, da je prestal zdravniški poseg, kakšnega, pa niso navedli. Je pa bil po vrnitvi na delo očitno šibkejšega zdravja.

Amano je agencijo, ki je ključna na področju nadzorovanja uporabe jedrske energije, vodil skoraj deset let. Med drugim je igral pomembno vlogo pri pripravi iranskega jedrskega sporazuma, ki so ga z Iranom leta 2015 dosegle Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija, Nemčija ter ZDA. Zadnje so lani od njega odstopile in sprožile aktualne napetosti. IAEA je pristojna za nadzor nad tem, ali Teheran spoštuje jedrski sporazum.

Velik zagovornik dialoga in diplomacije

Japonec je bil v mednarodnih prizadevanjih za zajezitev in nadzor iranskega jedrskega programa, ki je že dolga leta tudi veliko mednarodno politično vprašanje z nemalo pritiski, predvsem s strani ZDA in Izraela, velik zagovornik dialoga in diplomacije.
Zavedal se je tudi, da mora agencija, ki jo vodi, strogo nepristransko nadzirati iranski jedrski programu, ki bi moral biti v skladu z omenjenim sporazumom izključno civilne narave.

IAEA je pod njegovim vodstvom spremljala tudi posledice katastrofe v nuklearki v Fukušimi v njegovi rodni Japonski, ki sta jo leta 2011 povzročila potres in posledični cunami. Kot je povedal leto po katastrofi, je odtlej jedrskega energija postala še varnejša, ko gre za nuklearko v Fukushimi pa je s prstom pokazal na človeško napako.

Svoj tretji mandat na čelu agencije bi Amano končal novembra 2021, a naj bi ta teden sporočil, da bo zaradi zdravja mandat končal marca 2020. Ob njegovi smrti je generalni sekretariat IAEA danes objavil pismo, ki jim ga je poslal z napovedjo predčasnega odstopa. »Zelo sem ponosen na naše dosežke in hvaležen predstavnikom držav in zaposlenim,« je japonski diplomat zapisal v pismu.

Amano je vodenje agencije prvič prevzel decembra 2009, ko je nasledil Egipčana Mohameda El Baradeja, nazadnje pa novembra 2017 za nov štiriletni mandat.

Pred prevzemom položaja vodje IAEA je bil Amano od leta 2005 v tej organizaciji japonski veleposlanik. Pred tem je bil vse od leta 1972 uslužbenec japonskega zunanjega ministrstva. Kot strokovnjak za jedrsko razorožitev je med drugim služboval v Washingtonu in Bruslju. Po izobrazbi je bil pravnik.



Na njegovo smrt so se že odzvali nekateri svetovni voditelji in se mu ob tem poklonili. Ruski predsednik Vladimir Putin je v sožalni brzojavki Amanovi soprogi poudaril, da se ga bodo v Rusiji spominjali kot izjemnega diplomata in načelnega podpornika krepitve mednarodne varnosti in stabilnosti. Putin se je poklonil tudi Amanovemu velikemu prispevku h krepitvi učinkovitosti IAEA, so sporočili v Kremlju.

Med prvimi se je Amanu poklonil tudi namestnik iranskega zunanjega ministra Abas Aragči. Kot je dejal, je bil Amano človek profesionalnih sposobnosti. Ameriška misija pri IAEA pa je sporočila, da je bil Amano zelo spoštovan kot voditelj in učinkovit diplomat.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je medtem poudarila, da je bil Amano »človek izjemne predanosti in profesionalizma, ki je bil na najbolj mogoč nepristranski način vedno v službi globalne skupnosti«. Mogherinijeva je dodala, da ji je bilo v veliko zadovoljstvo, da je lahko sodelovala z njim.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je sporočil, da sta mednarodna skupnost in Dunaj kot sedež IAEA s smrtjo Amana izgubila pomembno osebnost v boju za jedrski mir.

Zastava IAEA ob stavbi Združenih narodov na Dunaju danes visi na polovici droga. V agenciji pa bodo sedaj morali organizirati volitve Amanovega naslednika. Med favoriti za položaj generalnega direktorja sta Romun Cornel Feruta, tesen sodelavec Amana, ki je bil v njegovem uradu koordinator, in argentinski veleposlanik pri IAEA Rafael Grossi.

Ker gre za pomembno agencijo ZN, izbira njenega vodje običajno ne mine brez političnih pritiskov. Po ocenah raziskovalca s centra Carnegie Marka Hibbsa, bo IAEA tokrat skušala omejiti tveganje, da bi volitve Amanovega naslednika »zaneslo v polje politike«, saj želi ostati osredotočena na svoje tehnične misije. Leta 2009 je za položaj generalnega direktorja IAEA kandidiral tudi slovenski pravnik in diplomat Ernest Petrič, ki je na koncu v korist Amana, ki je bil tedaj izbran tudi kot kompromisni kandidat, odstopil od kandidature.