Umik v zameno za podporo sporazumu z EU

Kljub poročilom, da je britanski parlament v zadnjih dneh prevzel nadzor nad brexitom, je bilo vse prej kot jasno, kako se bo končal proces iskanja alternative sporazumu, ki ga je britanska vlada Therese May novembra lani dosegla z Evropsko unijo in so ga britanski poslanci dvakrat zavrnili.

Ni bilo mogoče izključiti, da se bodo tovrstna preizkusna glasovanja na koncu pokazala za nesmiselna oziroma dodatno poudarila, kot so opozorili najbolje obveščeni analitiki, kar je jasno že zdaj: da je Združeno kraljestvo pred fundamentalno izbiro med izstopom iz EU na podlagi ločitvenega sporazuma, izstopom brez dogovora in preklicem brexita.
 

Parlament zavrnil vse alternative

Pred glasovanjem o možnih alternativah ločitvenemu sporazumu z EU je kazalo, da nobena od predlaganih možnosti ne bo dobila večinske podpore poslancev, in natanko to se je tudi zgodilo. Poslanci so se odločali med osmimi alternativami spornemu ločitvenemu sporazumu, ki so vključevale vse, od carinske unije z EU in obstanka države na enotnem trgu do razpisa novega referenduma in razveljavitve brexita. Na koncu so vse zavrnili.

Zagovorniki tovrstnega odločanja niso zanikali, da je bilo glasovanje mišljeno šele kot prvo v vrsti več glasovanj. Njegov namen je bil predvsem strniti možne alternative na dve ali tri, o katerih bi lahko parlament ponovno odločal v začetku prihodnjega tedna. Hkrati so si mnogi izmed njih še vedno zatiskali oči pred realnostjo, da kakršnakoli odločitev, povezana z brexitom, ni odvisna od parlamenta, ampak imata še vedno škarje in platno v rokah britanska vlada ter EU.

Kakšni so načrti prve, ni skrivnost: britanska premierka Theresa May namerava ločitveni sporazum še najmanj enkrat poslati v parlamentarno proceduro. Če ne bo zapletov z več stoletij starimi pravili o tem, kolikokrat lahko parlament odloča o enem in istem vprašanju, bi lahko tretje glasovanje o ratifikaciji sporazuma izvedli že v petek.

Theresa May je v sredo, nekaj ur preden je parlament začel glasovati o možnih alternativah ločitvenemu sporazumu, za zaprtimi vrati potrdila poslancem vladajoče konservativne stranke, da kot premierka ne namerava voditi države skozi naslednjo fazo pogajanj z EU, ki bi se teoretično lahko začela že s potrditvijo ločitvenega sporazuma. »Pripravljena sem zapustiti ta položaj predčasno, da bom lahko storila tisto, kar je v interesu naše države in te stranke,« je poudarila na srečanju. »Vse prosim za podporo ločitvenemu sporazumu, da bomo lahko izpolnili našo zgodovinsko dolžnost – uresničili voljo ljudi in Združeno kraljestvo urejeno in gladko popeljali iz EU.«


 

Stiska in razsodnost

Njene besede so ponazarjale stisko, a tudi razsodnost političarke v času, ko ključni projekt njene vlade doživlja največjo krizo doslej in ko se začenja tekma za vodenje države.



Po vsem sodeč bi ločitveni sporazum na novem glasovanju podprlo bistveno več poslancev kot na prejšnjih dveh. Med tistimi, ki so si od zadnjič premislili oziroma pripravljajo teren za to, da si bodo, so nekateri najbolj izpostavljeni zagovorniki brexita, vključno z nekdanjim zunanjim ministrom Borisom Johnsonom in vodjo evroskeptičnega krila konservativne stranke Jacobom Reesom Moggom. Oba sta kot razlog za to, da bi tretjič lahko glasovala drugače, poudarila, da se v nasprotnem primeru brexit morda ne bo zgodil.

Vlada vztraja, da bo glasovanje razpisala šele takrat, ko bo prepričana, da ga lahko tudi dobi. Med tistimi, ki sporazumu še vedno nasprotujejo, so poslanci severnoirske Demokratične unionistične stranke (DUP), od katerih je odvisna vladna večina v parlamentu.