Neomejen dostop | že od 9,99€
21.50 Nasa: Rusija zasedla 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih zemljišč
Ruske sile trenutno nadzirajo približno 22 odstotkov ukrajinskih kmetijskih površin, kar ima drastičen vpliv na eno glavnih svetovnih dobaviteljic žita in jedilnih olj, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa in hkrati opozorila, da se trenutno nahajamo šele v začetni fazi prehranske krize, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Satelitski podatki, ki so jih analizirali Nasini strokovnjaki, kažejo, da ima Rusija zaradi zasedbe velikih delov vzhodne in južne Ukrajine nadzor nad zemljišči, na katerih se pridela 28 odstotkov vseh zimskih pridelkov v državi, predvsem pšenice, oljne repice, ječmena in rži, ter 18 odstotkov poletnih pridelkov, predvsem koruze in sončnic.
Po mnenju Nase bi lahko motnje pri setvi in žetvi - zaradi bega ljudi pred vojno in pomanjkanja delovne sile, uničenja pridelovalnih površin v obstreljevanju in drugo - močno vplivale na svetovno preskrbo s hrano.
Po ameriških podatkih je Ukrajina pred vojno dobavljala 46 odstotkov sončničnega olja, s katerim se trguje na svetovnih trgih, devet odstotkov pšenice, 17 odstotkov ječmena in 12 odstotkov koruze.
Rusija je med invazijo blokirala izvoz hrane iz Odese, glavnega pristanišča ob Črnem morju, ter na nekaterih območjih uničila skladiščno in prometno infrastrukturo. To pomeni, da imajo kmetje po vsej državi, zlasti pa na zasedenih območjih, manj možnosti, da bi svojo proizvodnjo spravili v skladišča in na trge.
»Smo v začetni fazi prehranske krize, ki bo verjetno na nek način prizadela vse države in ljudi na Zemlji,« je opozoril direktor Nasinega programa Harvest Inbal Becker-Reshef, ki uporablja podatke ameriških in evropskih satelitov za preučevanje svetovne proizvodnje hrane.
16.46 Kijev po odstopu z zahvalo Johnsonu, v Kremlju zadovoljni
Po odstopu britanskega premierja Borisa Johnsona z vrha konservativne stranke, s katerim se odpira pot tudi za zamenjavo na vrhu britanske vlade, so se med drugim odzvali v Kijevu in Moskvi. Medtem ko so se v ukrajinski prestolnici Johnsonu zahvalili za podporo, v Kremlju upajo na »strokovnejše ljudi«, ki bodo reševali stvari z dialogom.
Kijev se je zahvalil Johnsonu za podporo Ukrajini v »najtežjih časih« po ruski invaziji. »Hvala, Boris Johnson, ker (...) si bil vedno v ospredju podpore Ukrajini,« je na Twitterju sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. »Biti vodja pomeni priti prvi v Kijev kljub raketnemu obstreljevanju,« je med drugim še zapisal.
Britanski premier je bil namreč eden odločnejših podpornikov Ukrajine pri njenem soočanju z rusko agresijo. Od začetka invazije je že dvakrat obiskal Kijev, Velika Britanija pa je Ukrajini namenila izdatno, tudi vojaško, pomoč.
Kremelj medtem upa, da bodo v Veliki Britaniji na oblast zdaj prišli »strokovni ljudje, ki bodo sposobni reševati probleme z dialogom«, navedbe tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova navaja francoska tiskovna agencija AFP.
»Vsem je jasno, da so liberalni režimi v najgloblji politični, ideološki in gospodarski krizi,« je medtem v luči novice iz Londona na družbenem omrežju telegram sporočila tiskovna ruskega predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova, še navaja AFP.
Odnosi med Moskvo in Londonom so bili slabi že pred rusko invazijo na Ukrajino, po njej pa so se še poslabšali. Johnsonova vlada je sankcionirala na desetine bogatih Rusov, povezanih s Kremljem, in jim dala vedeti, da njihov denar v Veliki Britaniji ni več dobrodošel.
14.19 Ruska ladja z domnevnim ukrajinskim žitom iz Turčije nazaj v ruske vode
Tovorna ladja pod rusko zastavo, ki prevaža domnevno v Ukrajini ukradeno žito, je skoraj teden dni po prihodu odplula stran od turške obale in se vrnila v ruske teritorialne vode, je danes dejal turški vir. Ladja, ki naj bi minuli četrtek izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk pod ruskim nadzorom, naj bi bila še vedno natovorjena z žitom. Kot je bilo razvidno s spletne strani marinetraffic.com, ki v živo sledi pomorskemu prometu, je ladja Zhibek Zholy plula čez Črno morje v smeri Rusije. Plula je vsaj 20 kilometrov stran od turškega črnomorskega pristanišča Karasu, preden naj bi izklopila svoj oddajnik in se je za njo izgubila sled. Da se je ladja vrnila v ruske teritorialne vode, je za francosko tiskovno agencijo AFP danes potrdil tudi neimenovani turški vir.
Kijev trdi, da je 7000-tonska ladja izplula iz ukrajinskega pristanišča Berdjansk, ki ga nadzira Rusija, potem ko je tam prejšnji teden natovorila zaseženo ukrajinsko pšenico. Izplutje ladje iz Berdjanska, natovorjene z žitom, je minuli četrtek potrdil tudi vodja proruske lokalne uprave Jevgenij Balicki, ki je navedel, da se ladja odpravlja »proti prijateljskim državam«, ne da bi navedel njeno destinacijo. Ukrajina je zahtevala, da Turčija zaseže plovilo in vrne domnevno ukradeno pšenico. Za zdaj ni znano, kaj se je zgodilo s pšenico.
12.36 Rusija trdi, da je ubila ukrajinske vojake, ki so poskušali dvigniti zastavo na Kačjem otoku
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je ubilo ukrajinske vojake, ki so poskušali dvigniti ukrajinsko zastavo na nedavno ponovno zavzetem Kačjem otoku. Dnevni operativni brifing ruske vojske navaja, kot povzema Guardian: »V ozadju vojaških neuspehov in množičnega umika ukrajinskih vojakov v Donbasu je v noči na 7. julij kijevski režim poskušal simbolično dostaviti zastavo na Kačji otok. Okoli 5. ure zjutraj je več ukrajinskih vojakov z motornega čolna pristalo na otoku in se fotografiralo z zastavo. Letala ruskih vesoljskih sil so takoj začela napad z visokonatančnimi raketami na otok Zmiinyi, zaradi česar je bil zadet del ukrajinskega vojaškega osebja. Preživeli so zbežali v smeri vasi Primorskoye v regiji Odesa.« Trditve niso bile neodvisno preverjene, čeprav so prejšnje oblasti v Odesi trdile, da je bil otok prizadet.
08.35 Kačji otok in Odeso sta zadeli dve ruski raketi
Strateško in simbolično pomembno južno postojanko Kačjega otoka naj bi zgodaj zjutraj zadeli dve raketi, poroča Guardian. Tiskovni predstavnik vojaške uprave v Odesi Sergij Bratchuk je dejal, da sta dve raketi »znatno poškodovali« pomol na otoku v posodobitvi, objavljeni na telegramu nekaj po 8. uri zjutraj. Bratchuk je dodal, da je bila proti zori napadena tudi Odesa. »Zadeta sta bila dva kmetijska kombajna, uničenih je bilo 35 ton žita,« je dejal.
08.25 Ruske čete napredujejo proti Slovjansku
Ukrajinska vojska pravi, da je doslej preprečila kakršno koli večje rusko napredovanje proti severu Donecka, vendar se pritisk stopnjuje z močnim obstreljevanjem mesta Slovjansk in bližnjih naseljenih območij. Pisalo je, da ruske sile s težkim orožjem bombardirajo več ukrajinskih mest, da bi kopenskim silam omogočile napredovanje proti jugu v regijo in se približale Slovjansku. V najnovejši operativni posodobitvi je ukrajinska vojska dejala: »Sovražnik poskuša izboljšati svoj taktični položaj ... [Oni] so napredovali ... preden so jih naši vojaki odbili in so se umaknili z izgubami.«
08.22 Litva Ukrajini pošilja bojni dron, kupljen s pomočjo množičnega financiranja
V Litvi so v sredo javnosti predstavili bojno brezpilotno letalo turške izdelave, kupljeno s pomočjo množičnega financiranja, ki ga baltska država namerava poslati Ukrajini. Orožje bo Ukrajini dostavljeno takoj, je bil v letalskem oporišču v Šiauliaiu na severu države jasen obrambni minister Arvydas Anusauskas. Litovci se prejšnji mesec v treh dneh zbrali 5,9 milijonov evrov za brezpilotno letalo Bayraktar TB2, nakar pa je turški proizvajalec sporočil, da bo letalo državi podaril brezplačno. Del zbranih sredstev je bil tako porabljen za opremljanje drona s strelivom, preostanek pa je bil namenjen za humanitarno pomoč Ukrajini, ki se od konca februarja spopada z rusko invazijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
07.35 Zelenski: Orožje zaveznikov končno v polni uporabi na frontah
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je težko orožje zahodnih zaveznikov končno začelo delovati s »polno zmogljivostjo« na frontah. V svojem nočnem video nagovoru je Zelenski dejal, da je ukrajinska vojska lahko ciljala na ruska skladišča in lokacije, ki so »pomembne za logistiko«.
07.30 Ukrajino zapustilo devet milijonov beguncev
Skoraj devet milijonov ljudi je Ukrajino zapustilo od začetka ruske invazije, je sporočila agencija ZN za begunce. Ker Rusija krepi svojo ofenzivo na vzhodu države, so vse glasnejši pozivi ukrajinskih oblasti, naj ljudje pobegnejo s frontnih območij, dokler lahko.
07.00 V Lisičansku še vedno 15.000 civilistov
Odpor še vedno poteka v vaseh okoli Lisičanska, kjer je po besedah guvernerja Luganska Sergeja Gajdaja še vedno 15.000 civilistov. Na telegramu je Gajdaj dejal: »Današnje videoposnetke iz Lisičanska je boleče gledati.« Putinove čete je obtožil, da izvajajo politiko požgane zemlje, požigajo in uničujejo vse na svoji poti, njegove besede povzema Guardian. Evakuacija civilistov iz Slovjanska se je nadaljevala v sredo, ko so ruske enote pritiskale proti mestu v vzhodni Ukrajini v svoji težnji za nadzor nad regijo Donbas. Župan Vadym Lyakh je dejal, da je okoli 23.000 ljudi od 110.000 še vedno v Slovjansku, vendar je trdil, da Rusija ni mogla obkoliti mesta. Guverner Donecka je 350.000 prebivalcev regije tudi pozval, naj zbežijo.
00.30 Na Baliju srečanje zunanjih ministrov G20, prihaja tudi Lavrov
Na Baliju se bo danes začelo dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov skupine G20, ki se ga bo udeležil tudi vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Zasedanje je sicer priprava na vrh skupine, ki ga bo Indonezija kot letošnja predsedujoča organizirala novembra. V Moskvi so napovedali, da se bo Lavrov sestal s številnimi zunanjimi ministri, niso pa navedli, s katerimi. Za zdaj je znano le, da pogovorov zagotovo ne bo imel z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, ki je srečanje z Lavrovom v luči ruske agresije na Ukrajino že odklonil.
Pred srečanjem je več držav kritiziralo udeležbo ruskega ministra, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je napovedala, da ministri ne bodo preprosto prepustili Rusiji odra, in opozorila, da so ljudje na več celinah že občutili posledice ruske invazije. Udeležba Lavrova velja za preizkus glede morebitne udeležbe ruskega predsednika Vladimirja Putina na novembrskem vrhu. Več držav je sicer že zagrozilo, da jih na vrh G20 ne bo, če se ga bo udeležil Putin.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se