Ukrajina in zaveznice na konferenci v Švici začrtale pot proti obnovi države

20.09 Bacheletova obsodila dogajanje med vojno v Ukrajini

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je danes obsodila »nesmiselno vojno« v Ukrajini in zahtevala konec neznosnega trpljenja civilistov, ki ga je sprožila ruska invazija. Med drugim je opozorila, da sta obe strani v konfliktu najverjetneje kršili mednarodno humanitarno pravo. V svojem zadnjem nastopu pred Svetom ZN za človekove pravice je Bacheletova ponovno pozvala k takojšnjemu končanju sovražnosti in plačilu odškodnin za žrtve vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ob začetku petega meseca sovražnosti se število žrtev konflikta v Ukrajini še naprej povečuje,« je opozorila in dejala, da z vsakodnevnimi poboji, vsesplošnim uničevanjem, samovoljnim pridržanjem in množičnim razseljevanjem civilisti nosijo glavno breme sovražnosti, ki jim očitno ni videti konca. Tekom govora je predstavila poročilo o stanju človekovih pravic v Ukrajini v kontekstu ruskega napada od začetka invazije 24. februarja do 15. maja. Pri tem je dejala, da veliko število civilnih žrtev in obseg uničenja civilne infrastrukture še naprej vzbujata veliko zaskrbljenost.

19.12 ZDA in druge države ponovno za izključitev ruskih in beloruskih športnikov iz mednarodnih tekmovanj

Izjava športnih ministrov številnih držav, vključno z ZDA in večino evropskih držav, ki jo je danes objavil ameriški State Department, ponovno potrjuje njihovo zavezo za izključitev športnih zvez ter športnikov iz Rusije in Belorusije iz mednarodnih tekmovanj zaradi vojne v Ukrajini. Med podpisniki izjave je tudi slovenski minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. V izjavi je zapisano, da podpisniki s tem ponovno potrjujejo svojo izjavo z dne 8. marca, ko so že pozvali k izključitvi ruskih in beloruskih športnih zvez iz mednarodnih športnih zvez in tekmovanj. Izjava se prav tako zavzema za izključitev Rusov in Belorusov, ki so povezani z oblastjo v obeh državah, iz vodilnih položajev in funkcij v mednarodnih športnih zvezah. Podpisniki so se zavzeli tudi za omejitev ali preklic prenosov športnih prireditev v Rusiji in Belorusiji.

18.34 Ukrajina in zaveznice na konferenci v Švici začrtale pot proti obnovi države

Ukrajina in njene zaveznice so se danes dogovorile o načelih za obnovo države po vojni, vključno s potrebo po reformah za izkoreninjenje korupcije. Ob koncu dvodnevne konference v Luganu v Švici so voditelji iz približno 40 držav podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo Ukrajino podpirali pri dolgotrajni in dragi obnovi.  Ukrajinski premier Denis Šmihal, ki je v Luganu vodil številčno ukrajinsko delegacijo, je opozoril, da bo sanacija uničenja, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, stala vsaj 750 milijard dolarjev. Dodal je, da sprejetje deklaracije in sedmih temeljnih načel za obnovo Ukrajine »vzbuja veliko upanje«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švicarski predsednik Ignazio Cassis, eden od gostiteljev konference, pa je Lugansko deklaracijo označil za »prvi ključni korak na dolgi poti okrevanja«. »Pripravljamo se na čas po vojni, čeprav ta še vedno divja,« je po minuti molka za žrtve vojne dejal na zaključni slovesnosti. Eno od načel, o katerih so se danes dogovorili voditelji, je bilo tudi, da mora Ukrajina sama prevzeti vodilno vlogo pri obnovi in da mora proces obnove potekati vzporedno z obsežnimi reformami. »Sistematično je treba okrepiti pravno državo in izkoreniniti korupcijo,« je zapisano v dokumentu.

17.12. Predsednik ruske dume pozval k odpravi sporazuma o meji na morju med Rusijo in Norveško

Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je danes pozval ruske poslance, naj preučijo vprašanje odpovedi sporazuma z Norveško o razmejitvi in sodelovanju v Barentsovem morju in Severnem ledenem morju, so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Moskve.  Rusija in Norveška sta leta 2010 podpisali pogodbo o razmejitvi in sodelovanju na morju v Barentsovem morju in Severnem ledenem morju, s čimer sta končali 40 let star spor glede meje na morju, poroča AFP.

Vendar pa je danes predsednik ruske dume Volodin pozval k preučitvi možnosti za prekinitev sporazuma. Moskva medtem obtožuje Oslo, da ji preprečuje dostop do arhipelaga Svalbard, vezi med Rusijo in drugimi evropskimi državami pa se pospešeno krhajo zaradi ruske invazije na Ukrajino. Prejšnji teden je rusko zunanje ministrstvo zaradi omejevanja dostopa do Svalbarda zagrozilo tudi s povračilnimi ukrepi, norveško zunanje ministrstvo pa je danes v odgovor poudarilo, da je ohranitev sporazuma v skupnem interesu obeh držav.

15.11 Ukrajinske oblasti nabornikom prepovedale zapustiti domači kraj

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedalo zapustiti domače okrožje, generalštab vojske pa je medtem na facebooku zaprosil za razumevanje. Nadzor se bo večinoma izvajal na mejah okrožij in mest, odredba ministrstva pa temelji na zakonu o naborništvu iz leta 1992, poroča nemška tiskovna agencija DPA.  Objava na facebooku je v kratkem času pritegnila na stotine jeznih komentarjev. Ministrstvu so očitali »idiotize«, nekateri pa so opozorili, da bo to dodatno spodbujalo korupcijo v vojaških nabornih uradih. Hkrati se mnogi bojijo večjega gospodarskega kaosa, saj bodo številni vozniki vlakov, avtobusov in tovornjakov morali opustiti svoje delo.

Veliko Ukrajincev namreč ne živi v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče. Po ruski invaziji je na deset tisoče nabornikov pobegnilo v varnejše zahodne dele Ukrajine. Že z uvedbo vojnega stanja v Ukrajini pred več kot štirimi meseci je bilo moškim med 18. in 60. letom starosti prepovedano zapustiti državo, mejni policisti pa redno zadržujejo moške, ki poskušajo prečkati mejo v Moldavijo ali sosednje države Evropske unije.

14.58 Uradnik ruske varnostne službe prevzel vodenje regije Herson

Uradnik ruske zvezne varnostne službe (FSB) Sergej Jelisejev bo prevzel vodenje regije Herson, je danes sporočil vodja ruskih okupacijskih oblasti v Ukrajini Vladimir Saldo. Jelisejev, ki je do sedaj opravljal funkcijo namestnika vodje vlade ruske eksklave Kaliningrad, naj bi z delom uradno začel v torek, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ukrajina je za Hersonsko regijo za vedno ostala v preteklosti. Rusija je tu za vedno,« so po navedbah AFP na Telegramu sporočili predstavniki ruskih oblasti v Ukrajini.

Za Jelisejevega namestnika je bil imenovan nekdanji poslanec v ukrajinskem parlamentu Oleksij Kovaljev, ki je po začetku vojne v Ukrajini prestopil na rusko stran in junija preživel poskus atentata. 51-letni Jelisejev, ki je diplomiral na akademiji FSB, je glede na informacije na spletni strani regije Kaliningrad pred tem delal na neopredeljenih funkcijah v varnostnih službah, še navaja AFP.

14.46 Ruski parlament je potrdil prvo fazo zakonov, ki bi državi omogočili prehod na vojno gospodarstvo

Oba zakona bi vlado pooblastila, da podjetja zaveže k dobavi blaga vojski in svoje zaposlene k nadurnemu delu, da bi podprla rusko invazijo na Ukrajino, poroča Reuters. Vojsko je bilo treba podpreti v času, ko je rusko gospodarstvo pod »ogromnim pritiskom sankcij« z zahoda, je v parlamentu povedal podpredsednik vlade Jurij Borisov. Oba zakona morata opraviti drugo in tretjo obravnavo, pregledati ju mora zgornji dom parlamenta in ju podpisati predsednik Vladimir Putin, da postaneta zakon.

Medtem je predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin članom na današnjem plenarnem zasedanju povedal, da je Ukrajina postala »teroristična država«. Glede na pripombe, objavljene na spletni strani državne dume, je Volodin ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega obtožil, da je vodja »kriminalnega režima«.

Evropska zgodovina ne ponuja lahkih rešitev za Ukrajino

14.18 Ukrajina odbila več ruskih napadov v regiji Doneck

Na vzhodu Ukrajine v regiji Donbas danes ponovno poročajo o silovitih spopadih, v katerih so ruske sile poskušale nadgraditi svoje nedavne uspehe na bojišču. Po trditvah ukrajinskega generalštaba so njihove sile uspešno obranile svoje položaje in odbile več ruskih napadov v regiji Doneck, poroča nemška tiskovna agencija DPA.  Ukrajinske oblasti so opozorile, da Moskva v regiji Lugansk sprejema ukrepe za obnovo prometne infrastrukture za svoje vojaške sile, s čimer naj bi se pripravljala na nadaljevanje ofenzive. Generalštab ukrajinskih sil poroča, da so branilci odbili ruske napade severno od mesta Slovjansk, ki velja za naslednje večje mesto na poti ruskih sil ob prodoru proti zahodu Donbasa. Župan Slovjanska Vadim Liak je povedal, da ruske sile intenzivno obstreljujejo mesto, ob tem pa prebivalce v objavi na družbenem omrežju facebook pozval, naj se zatečejo v zavetje. Ukrajinske oblasti so prebivalce Slovjanska že večkrat pozvale, naj zapustijo regijo, saj se mestu približuje frontna črta. V ruskem bombardiranju je bilo od nedelje v mestu, ki je pred vojno štelo približno 100.000 prebivalcev, ubitih najmanj šest ljudi, še 19 pa jih je bilo ranjenih.

Bitka za območje Donecka bo ključna

Ukrajinski generalštab je prav tako poročal o neuspešnih ruskih napadih južno od elektrarne v mestu Vulehirsk in na meji z že okupirano regijo Lugansk. Nekoliko južneje pa je ruskim silam ob podpori topništva in letalstva uspelo napredovati proti mestu Siversk. Hkrati je ukrajinski generalštab poročal o intenzivnem topniškem obstreljevanju na večjem delu fronte v regijah Harkov, Doneck, Zaporožje, Herson in Mikolajev. Izvedenih naj bi bilo tudi več zračnih napadov, v nekaterih so med drugim sodelovali helikopterji.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ruske sile v zadnjih 24 urah z zelo natančnim orožjem napadle mesto Harkov, pri čemer naj bi bilo ubitih do 150 ukrajinskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hkrati pa je ruski obrambni minister Sergej Šojgu danes ponovno dejal, da ruske sile na območje vojne ne pošiljajo nabornikov, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Guvernerja ruskih obmejnih regij Brjansk in Kursk sta medtem obtožila ukrajinske sile, da obstreljujejo njuno ozemlje. Guverner Brjanska Aleksander Bogomas je na Telegramu zapisal, da so s topništvom obstreljevali vas Sernovo. V napadih v obeh regijah pa po poročanju guvernerjev ni bilo ubitih ali ranjenih oseb. Ukrajina napadov zaenkrat še ni komentirala. Ruske oblasti so ob tem sporočile, da preverjajo trditve o nečloveškem ravnanju z ruskimi vojnimi ujetniki v Ukrajini. Prejšnji teden sta namreč Moskva in Kijev izmenjala po 144 vojnih ujetnikov, pri čemer ruski preiskovalni odbor opozarja, da so vojaki ruskih sil pripovedovali o nasilju, ki so ga bili deležni v Ukrajini.

Eden od vojakov je povedal, da naj bi ga ukrajinski zdravniki zdravili brez anestezije in da so ga v ujetništvu domnevno pretepali ter mučili z elektriko. Prav tako naj bi bil več dni brez hrane in vode. Drugi ruski vojak, ki so mu zaradi poškodb amputirali nogo, pa je dejal, da je bil hudo pretepen, in obtožil ukrajinskega zdravnika, da mu je vrtal po rani. V luči teh trditev je ruski preiskovalni odbor opozoril, da so pričevanja izpuščenih ruskih vojakov tehtni primeri kršitev Ženevske konvencije o vojnih ujetnikih, še navaja AFP.

Dim nad mestom po ruskem raketnem napadu v regiji Doneck 4. julija. FOTO: Kazbek Basayev/Reuters

14.10 Ukrajina bo odpoklicala svojega veleposlanika v Nemčiji

Ukrajina naj bi kmalu odpoklicala svojega veleposlanika v Nemčiji Andrija Melnika, znanega po kritičnih izjavah na račun najvišjih nemških predstavnikov v zvezi z njihovim odzivanjem na vojno v Ukrajini, poročajo nemški mediji.

Časnik Bild, ki se sklicuje na različne vire v Kijevu, piše, da naj bi ukrajinsko zunanje ministrstvu predsedniku Volodimirju Zelenskemu predlagalo, da veleposlanika premesti na delovno mesto na zunanje ministrstvo v Kijevu. Postal naj bi namestnik zunanjega ministra, premestitev naj bi se zgodila jeseni.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa za zdaj novice o premestitvi veleposlanika na ukrajinskem zunanjem ministrstvu uradno niso potrdili, prav tako se na njihove poizvedbe ni odzval Melnik. Ta se sicer danes ni udeležil sprejema nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja za tuje diplomate.

Melnik je znan po ostrih kritikah na račun Berlina, nazadnje pa je razburil z izjavami v zvezi z ukrajinskim nacionalističnim voditeljem Stepanom Bandero, čigar enote so bile med drugo svetovno vojno odgovorne za etnično čiščenje in poboje Poljakov. Sodeloval naj bi tudi z nacistično Nemčijo. Bandera je po drugi svetovni vojni pobegnil v Nemčijo, kjer ga je leta 1959 umoril agent takratne sovjetske tajne službe KGB.

Melnik je v nekem intervjuju dejal, da Bandera ni bil množični morilec Judov in Poljakov. Na izjavo so se ostro odzvali v Varšavi, protestiralo je tudi izraelsko veleposlaništvo v Berlinu.

11.25 V Ukrajini od začetka ruske invazije med žrtvami 89 športnikov in trenerjev

Od začetka ruske invazije v Ukrajini je bilo ubitih 89 njenih športnikov in trenerjev, še 13 jih je zajela ruska vojska in so v ujetništvu, je v pogovoru s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) Thomasom Bachom povedal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Zelenski je ob tem še navedel, da več kot 100.000 športnikov v Ukrajini ne more trenirati, športna infrastruktura pa je povsem uničena. Gre tako za velike športne objekte kot tudi za objekte v šolah, univerzah in športnih klubih, je poudaril.

Prvi mož svetovne olimpijske družine Bach je Zelenskemu obljubil, da bo Mok povišal proračun sklada za podporo ukrajinskim športnikom na 7,3 milijona evrov. Sredstva iz tega sklada trenutno koristi 3000 ukrajinskih športnikov.

Bach je še povedal, da v Moku ne vidijo razlogov za odpravo sankcij, ki so jih uvedli po ruski invaziji na Ukrajino. Prepoved nastopanja ruskih in beloruskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih še naprej ostaja v veljavi.

»Naše stališče glede tega ostaja nespremenjeno in ga ne bomo preklicali,« je zagotovil Bach.

»To je dober dan za Finsko in Švedsko in dober dan za Nato,« je Jens Stoltenberg dejal v skupni izjavi za javnost s švedskim in finskim zunanjim ministrom. FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters

10.32 Nato sprožil postopek ratifikacije Švedske in Finske kot svojih novih članic

Danes se je formalno začel postopek ratifikacije Švedske in Finske kot najnovejših članic Nata, je po poročanju AFP naznanil generalni sekretar organizacije Severnoatlantske pogodbe Jens Stoltenberg. »To je dober dan za Finsko in Švedsko in dober dan za Nato,« je Stoltenberg povedal novinarjem v izjavi za javnost, ki jo je podal skupaj s švedsko zunanjo ministrico in njenim finskim kolegom. »Z 32 državami za mizo bomo še močnejši in naši ljudje bodo še bolj varni v obdobju največje varnostne krize v zadnjih desetletjih,« meni Stoltenberg.

9.07 Guverner Luganska in ukrajinski notranji minister ostro o ruskih kolaboratorjih

Guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj je po poročanju Guardiana na telegramu objavil zapis, v katerem je ozmerjal načrte lokalnih proruskih milic za vzpostavitev stabilnosti na območjih, ki so jih pred kratkim okupirale ruske sile: »Na pred kratkim okupiranih območjih Rusi vzpostavljajo svoja pravila, govorijo nesmisle o odpiranju šol prvega septembra in hitri ponovni vzpostavitvi komunikacij. Vse to je laž, enako se je zgodilo v Mariupolju. Edina stvar, ki so je rašisti (izraz za ruske fašiste, op. p.) sposobni, je teroriziranje lokalnega prebivalstva. Orki (slabšalna oznaka za ruske in proruske vojaške sile, op. p.) že iščejo aktiviste in vojaške družine, pri čemer jim pomagajo kolaboranti.«

Ukrajinski notranji minister Jevgen Jenin je objavil podobno opozorilo o tako imenovanih saboterjih in kolaborantih. Ukrajinska vojska naj bi jih od začetka ruske invazije na Ukrajino zajela in predala ukrajinski službi državne varnosti SBU v nadaljnjo obravnavo več kot 800.