Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Trumpovo predsedovanje: televizija, twitter in trenutni navdihi

Nekdanji zvezdnik resničnostne televizije je svoje delovne navade prinesel tudi v Belo hišo in ni pustil, da bi ga odgovorni položaj spremenil.
Donald Trump je prepričan, da preveč načrtovanja omejuje njegovo ustvarjalnost in razmišljanje. FOTO Reuters
Donald Trump je prepričan, da preveč načrtovanja omejuje njegovo ustvarjalnost in razmišljanje. FOTO Reuters
5. 2. 2019 | 07:30
5. 2. 2019 | 09:29
5:37
New York – V Beli hiši znova jezno iščejo, kdo spušča v javnost interne skrivnosti – tokrat so vzrok razkriti zasebni urniki predsednika. Ti so ponovno pokazali na vsaj nenavaden voditeljski slog Donalda Trumpa, ki meji na kaos.

Predsedniške urnike za zadnje tri mesece je razkril spletni časnik Axios, hiter pregled pa pokaže, da kar 60 odstotkov Trumpovega urnika zavzema povsem nedoločen »predsedniški čas«. Ta se ponavadi začne navsezgodaj zjutraj in traja do 11. ure dopoldne. Predsednik v tem času skoraj nikoli ni v Ovalni pisarni, ampak ure preživlja v vzhodnem krilu, ki je namenjen bivanju predsedniške družine. Tam menda gleda televizijo, lista časopise ter v odzivu na videno klicari svoje svetovalce in pomočnike, prijatelje, člane kongresa, vladne uradnike ter neformalne svetovalce. Šele nato sledi prvi sestanek, običajno mu predstavijo obveščevalno poročilo ali pa se pogovori s šefom osebja.

Predsedniški čas je koncept, ki ga je uvedel prejšnji vodja osebja John Kelly, da bi tako Trumpa razbremenil običajnih urnikov, saj je ta kljub njim ubiral svoje poti. »Vedno kliče ljudi ali se s kom pogovarja, vedno je kaj, a nikoli ne v prej postavljenih okvirjih,« je za Axios dejal neimenovani visoki uradnik Bele hiše. Hkrati so objavljeni urniki le nekakšno splošno vodilo, saj so menda številni Trumpovi sestanki posledica trenutnega navdiha. Obstaja tudi še bolj skriven urnik, ki je dostopen le najožjemu krogu okoli predsednika, na katerem so srečanja, za katera ne smejo vedeti drugi člani osebja, saj bi to lahko hitro prišlo v javnost.


Zelo drugačen


George Bush je bil izjemno točen, njegovi delovniki pa so bili načrtovani mesece vnaprej. FOTO Reuters
George Bush je bil izjemno točen, njegovi delovniki pa so bili načrtovani mesece vnaprej. FOTO Reuters
Po besedah Chrisa Whippla, ki preučuje predsedniške urnike in je avtor knjige o vlogi šefa osebja v Beli hiši, ni skoraj nikakršnih vzporednic med delavnikom Trumpa in prejšnjih predsednikov. »Predsednikov čas je najpomembnejša dobrina vsakega predsedovanja, Trump pa je izrazu nestrukturirano predsedovanje nadel nov pomen,« meni Whipple. To kaže tudi primerjava s predhodniki. George Bush mlajši je svoj delovni dan začenjal ob 6.45 in bil znan po izjemni točnosti, celoten delovnik do 17.30 ali 18. ure pa je imel razdeljen na desetminutne pasove, ki se jih je strogo držal. Njegov urnik je bil izdelan za mesece vnaprej.

Barack Obama se je skoraj vedno držal urnika, na njem je bila večerja s soprogo Michelle in hčerkama. FOTO Reuters
Barack Obama se je skoraj vedno držal urnika, na njem je bila večerja s soprogo Michelle in hčerkama. FOTO Reuters
Barack Obama
je bil podobno discipliniran, le da je v nasprotju z Bushem, ki je bil ob 21. uri že v postelji s knjigo, včasih do druge ure zjutraj prebiral gradiva. V Ovalno pisarno je ponavadi prišel okoli 9. ure, ponavadi na dan imel šest sestankov, med njimi obveščevalnega in gospodarskega, po 18. uri pa se je odpravil v vzhodno krilo na večerjo z družino. V njegovem urniku se je znašlo tudi nenačrtovano dogajanje, ampak zelo redko, pa še takrat je ponavadi šlo za uvod v večje dogodke, denimo pred potovanji v tujino ali pred nagovorom kongresa.

Bill Clinton je bil na začetku predsedovanja še najbliže Trumpu, predvsem je kronično zamujal. FOTO Matej Družnik/DELO
Bill Clinton je bil na začetku predsedovanja še najbliže Trumpu, predvsem je kronično zamujal. FOTO Matej Družnik/DELO
Še najbliže Trumpovi neorganiziranosti je bil Bill Clinton, saj je bil na začetku precej nediscipliniran in je tako kronično zamujal, da je šef osebja Erskine Bowles celo zahteval študijo, s katero so ugotavljali, kam se izgublja predsednikov čas. Sčasoma se je otresel takšnih razvad in v Ovalni pisarni delal od 9. ure do poznega večera. Njegovi delovni dnevi so se začenjali z natančnim razporedom ur, pri čemer je pogosto zašel z urnika, a je osebje vedno našlo čas, da je predsednik prebral politična poročila, opravil sestanke in nujne telefonske pogovore.
 

Podobe in pripoved


Tudi Trump vsak večer dobi varnostna poročila in preglede dnevnega dogajanja, le do so pri njem zelo pisana – kopije prve strani izjemno konservativnega spletnega časnika Drudge Report, fotografije napisov s televizijskih poročil, fotografije njegovih lastnih sporočil na twitterju ... Nekdanji uslužbenec Bele hiše je dejal, da je edini način, da prebere (zanj skrajšana) poročila, če ga nekdo usmerja skoznje, ko jih prebira. V časniku Washington Post so razkrite urnike primerjali z valom sporočil prek twitterja ter ugotovili, da 45. predsednik začne delo po 11. uri, pred tem pa predvsem gleda televizijo in objavlja na družbenem omrežju.

Ko se le loti dela, pa je to precej neorganizirano. To ni presenetljivo, saj je le nadaljevanje njegovega vodenja družinskega podjetja. Že v svoji knjigi Umetnost kupčije (The Art of the Deal) je razglasil, da preveč načrtovanja omejuje njegovo ustvarjalnost in razmišljanje. Tako je menda trdno prepričan, da je zanj bolje, če se ne pripravlja na sestanke, češ da to ohladi njegovo spontanost in zmožnost, da začuti razpoloženje v sobi. Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders pa je razkritja pospremila s sporočilom, da ima predsednik »drugačen način vodenja od predhodnikov, rezultati pa govorijo sami po sebi«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine