Trumpova nova vojna zvezd

New York – »Naš cilj je preprost: zagotoviti, da lahko zaznamo in uničimo vsak izstrelek, usmerjen proti ZDA – kjerkoli, kadarkoli, od koderkoli,« je Donald Trump oznanil v svojem nagovoru Pentagona. Ameriški predsednik je zvenel podobno kot njegov ruski kolega, ki se zadnje mesece hvali s čudežnimi orožji, ko je razgrnil nov pregled ameriške obrambe pred izstrelki.

Doktrina je prva osvežitev strategije na področju obrambe pred izstrelki po devetih letih in znak oživljene orožarske tekme na na področju balističnih izstrelkov. Severna Koreja in Iran sta okrepila razvoj svojih nosilnih raket, Rusija in Kitajska pa oznanjata razvoj najsodobnejših izstrelkov, balističnih raket kratkega dosega in nadzvočnih nosilcev (jedrskega) orožja.

Odgovor ameriške vlade je poziv k nujnim naložbam v tehnologijo protiraketnih ščitov, mnogi predlagani programi segajo še v čas hladne vojne, ko so bili opuščeni po razpadu Sovjetske zveze. Pentagon znova krepi svoje ambicije, Trump jih je še razpihal z ustanovitvijo poveljstva ameriške vojske za vesolje.
 

Nova Vojna zvezd

Cilj doktrine je zaščita vseh ameriških mest, njeni avtorji pa predlagajo preučevanje eksperimentalnih tehnologij, kot je v vesolju nameščeno orožje. Kar močno spominja na razvpiti program Vojna zvezd nekdanjega predsednika Ronalda Reagana iz osemdesetih let prejšnjega tisočletja. Pobuda vključuje senzorje v vesolju, s katerimi bi lažje zaznali izstrelitev raket in nato spremljali njihov let. Z njimi se želijo upreti razvoju na področju hitrih nadzvočnih izstrelkov, pri katerih je posebej Kitajska v zadnjih letih naredila pomemben skok naprej.

»Američane bomo zaščitili pred vsemi vrstami napadov z izstrelki,« je poudaril Trump in dejal, da ZDA v preteklosti niso imele vsestranske strategije za obrambo pred izstrelki, ta se je osredotočala le na napade z balističnimi raketami. »Zavezani smo k ustanovitvi obrambnega programa, ki bo zaščitil vsako mesto v ZDA, pri tem pa se ne bomo nikoli pogajali o naši pravici, da to naredimo,« je poudaril ameriški predsednik.

ZDA so že pred tem oznanile, da bodo v prihodnjih letih povečale število prestreznih raket v oporišču Fort Greely na Aljaski s 44 na 64. Kljub temu bo sedanji raketni ščit premalo učinkovit za zaščito pred jedrsko velesilo, kot sta Rusija ali Kitajska. Obramba pred njihovim napadom je še vedno grožnja vzajemnega uničenja, s katero velesile odvračajo razmišljanje o napadih na druga drugo.

Ameriški ščit je tako prvenstveno namenjen varovanju pred napadi držav z omejeno jedrsko oborožitvijo, kot je Severna Koreja. Ameriški obveščevalci so prepričani, da država še vedno razvija svoj jedrski program, kljub temu da je lani prenehala s preizkušanjem izstrelkov.
 

Ščit pred neubogljivimi

Trump se je včeraj v govoru izognil državi, ki ji je nekaj časa grozil s popolnim uničenjem, nato pa pred sedmimi meseci po srečanju s Kim Džong Unom razglasil, da Pjongjang ni več jedrska grožnja. Toda po besedah Patricka Shanahana, vršilca dolžnosti obrambnega ministra, Severna Koreja ostaja „pomembna skrb“.

Nova doktrina je še ostrejša, v njej je zapisano, da sicer „obstaja nova pot do miru“, toda država „še vedno predstavlja izjemno grožnjo, zato morajo ZDA ostati pozorne“. Trenutek objave je bil nekoliko neroden, ker je ravno včeraj v Washington na pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Mikom Pompeom pripotoval visok severnokorejski predstavnik Kim Yong Cholwas.

Predsednik je raje omenjal Iran, pregled namreč posebej navaja, da ima Teheran največjo orožarno balističnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu. »Njihova želja, da bi imeli strateški odgovor na ZDA, jih lahko usmeri k medcelinskim balističnim izstrelkom (ICBM),« menijo vojaški analitiki Pentagona. Trump pa je dodal, da ZDA ne bodo omejevale razvoja protiraketne obrambe, ki bo omogočala »napad pred ali po izstrelitvi, ne bomo tvegali, ampak le ukrepali«.

o bo pripomoglo k nezaupanju med jedrskimi velesilami, saj v Rusiji ameriško obrambo pred izstrelki razumejo kot grožnjo. Viktor Bondarev, predsednik odbora za za obrambno in varnostno politiko v svetu federacije ruskega parlamenta, se je že odzval z besedami, da nova strategija ZDA pomeni naraščanje mednarodne napetosti. Že v času hladne vojne je strah, da bi varnost za protiraketnim ščitom lahko prevagala nad strahom pred medsebojnim uničenjem, pripomogel k omejitvi takšnega ščita s sporazumom ABM med ZDA in Sovjetsko zvezo.
 

Nevarni časi za orožje

Po njenem porazu je George Bush mlajši 2001 ZDA umaknil iz sporazuma, pri čemer se je oprl na izgovor, da želijo razviti zaščito pred neobvladljivimi državami, kot sta Severna Koreja in Iran. Hiter razvoj jedrskih in raketnih zmogljivosti prve je nekoliko upravičil takšne strahove, ZDA pa so v v slabih dveh desetletjih razvile vrsto radarskih sistemov in izstrelišč za prestrezne rakete, tudi v Romuniji in na Poljskem, kar je posebej razjezilo Moskvo.

Nova strategija bo zaščito še razširila, posebej na ameriške sile in zaveznice v Evropi in Aziji, pri čemer še naprej poudarjajo, da ta ni naperjena proti Rusiji in Kitajski. A je prva vseeno začela obnavljati rjasti sovjetski vojaški stroj, druga tudi po ugotovitvah ameriške obrambne obveščevalne agencije na področju vojaškega razvoja dosega, ponekod pa celo že presega tekmice.

Razvijanje nove obrambne tehnologije ponavadi povzroči razvoj novih napadalnih orožij pri tekmicah, ki ne želijo zaostati. Nova orožarska tekma pa je še posebej zaskrbljujoča, ker prihaja v času rahljanja mednarodnih sporazumov o omejevanju oboroževanja.