Trumpova carinska spirala

New York – Ameriški predsednik je pred odhodom na evropsko turnejo, kjer pesti zaveznike, pripravil darilo za azijsko nasprotnico, carine na 200 milijard dolarjev vreden uvoz iz Kitajske. Vse bolj je jasno, da Donald Trump ne namerava prenehati svetovne trgovinske vojne.

Nov val carin obsega seznam več kot 6000 izdelkov in sega od morske hrane do toaletnega papirja, veljati pa naj bi začele po obdobju sprejemanja javnih pripomb, ki se bo izteklo konec avgusta. Z njimi naj bi ameriška vlada kaznovala nepravične trgovinske prakse, kot imenujejo kitajsko državno pomoč gospodarstvu, krajo intelektualne lastnine in zahteve vlagateljem po obveznem prenosu novih tehnologij na Kitajsko. Hkrati je to odziv na povračilne ukrepe Pekinga zaradi ameriškega prvega vala uvoznih dajatev, kot je dejal ameriški trgovinski predstavnik Robert Lighthizer.

Že tretji paket uvoznih dajatev naj bi po napovedih hitro dobil podoben odgovor Kitajske, Trump pa je zatrdil, da bi to spodbudilo četrti paket ameriških carin na dodatnih 200 milijard dolarjev njihovega uvoza. To pomeni, da bi skupaj obdavčili za 450 milijard kitajskega blaga oziroma večji del kitajskega uvoza v ZDA, vrednega skoraj 505 milijard dolarjev. ­Lighthizer je zatrdil, da so pripravljeni na nova pogajanja o rešitvi spora, toda med čedalje ostrejšim trgovinskim pingpongom novi pogovori za zdaj niso predvideni.

Višje cene

Ameriška stran poskuša omiliti vpliv uvoznih dajatev na domače gospodarstvo, saj je Trump sprva grozil s 25-odstotnimi carinami na 100 milijard dolarjev vreden kitajski uvoz, kar je zdaj znižal na 10-odstotne na 200 milijard dolarjev vreden uvoz. To naj bi omililo zvišanje cen za ameriške potrošnike, toda trgovinska politika Bele hiše doma že povzroča težave. Kitajski protiukrepi so denimo sprožili preusmerjanje trgovinskih tokov pri kupčevanju s sojo in znižali njeno ceno, kar povzroča glavobole ameriškim kmetovalcem.

Z daljšanjem seznama izdelkov, za katere veljajo nove carine, se veča število podjetij in potrošnikov, ki se bodo morali soočiti z višjimi cenami. Vlada čedalje težje preprečuje, da bi se te prelile na prodajne police velikih trgovinskih verig, kot so Walmart, Target in Best Buy, je opozorila Mary E. Lovely iz organizacije Peterson Institute for International Economics in dodala, da svoje ukrepe »čedalje težje označuje kot načelno kaznovanje Kitajske«.

Nepremišljen pristop

To povzroča nejevoljo tudi med republikanci, zlasti tistimi iz kmetijskih držav. Senator Orrin Hatch iz Utaha, ki vodi senatni odbor za finance, se je v torek nemudoma odzval s sporočilom, da podpira vladna prizadevanja, usmerjena proti kitajskim zahtevam za prenos tehnologije, toda »nocojšnje naznanilo [dodatnih carin] se zdi nepremišljeno in ni usmerjen pristop«. Po njegovih besedah ameriška vlada ne sme prezreti kitajske merkantilistične trgovinske politike, a se zadnji ukrepi ne zdijo strategija, ki bi dajala Washingtonu pogajalsko prednost v pogovorih s Pekingom in hkrati ohranjala dolgoročno zdravje in blaginjo ameriškega gospodarstva.

Zdi se, da se bosta državi stežka izognili dolgi in umazani trgovinski vojni, ta pa bi se po besedah Eswarja Prasada, strokovnjaka za Kitajsko na univerzi Cornell, lahko razširila tudi na vlagateljske tokove in močno prizadela njune gospodarske odnose. Prizadeti bodo tudi politični, kar bi lahko ogrozilo denimo kitajsko pomoč pri ameriških prizadevanjih za jedrsko razorožitev Severne Koreje.

Usmerjeni protiukrepi

Nekaj mesecev pred kongresnimi volitvami in ob vseh obtožbah, s katerimi Trump na zborovanjih ščuva svoje volivce, se ne zdi verjetno, da bo kmalu popustil. Čeprav trgovinski spopadi precej bolj prizadevajo njegovo volilno bazo kot druge Američane. Kar ni naključje, saj vse države načrtno usmerjajo protiukrepe tja, kjer naj bi najbolj skelelo sedanjo Belo hišo.

Po analizi mnenjske organizacije Brookings Institution je dve tretjini delovnih mest, ki bi lahko bila ogrožena zaradi kitajskih carinskih protiukrepov, v volilnih okrožjih, ki so leta 2016 podprla Trumpa. Večinoma sta to ameriški Jug in notranjost ZDA, v nekaterih okrožjih pa bi izguba delovnih mest lahko povzročila velike gospodarske težave. Čedalje glasnejša so tudi ameriška industrijska združenja, predvsem zaradi Trumpove »totalne vojne«, v katero je vključil tudi zaveznice, namesto da bi skupaj z njimi pritisnil na Kitajsko, naj spremeni svoje vedenje.

Ekonomisti opozarjajo, da je uporaba trgovinskega primanjkljaja kot ključnega merila za uspešnost države nesmiselna, zlasti ker predsednik ZDA pri tem uporablja izkrivljena merila, saj v primerjave ne vključuje servisnih storitev, pri katerih Združene države prevladujejo, zato da se lažje postavi v vlogo žrtve. Ob tem ni jasno, zakaj bi države, na katere nenehno pritiska, privolile v drugačne trgovinske dogovore s predsednikom, ki »je pokazal, da mu ni mogoče zaupati«, kot ugotavljajo v New York Timesu.