Trump z vojsko nad demokratsko politiko odprtih meja

Prihodnji ameriški predsednik Donald Trump bo po lastnih besedah takoj po vrnitvi v Belo hišo začel izganjati več kot deset milijonov priseljencev, ki jih je v državo spustil sedanji demokratski predsednik Joe Biden. Kako bo to potekalo in kaj bodo o tem rekli Američani?

Od deset do dvajset milijonov prišlekov, ki jim je Bidnova administracija dovolila v ZDA pod krinko humanitarnega prava, je bilo poleg strmega padca življenjskega standarda in »prebujenih« skrajnosti v ameriški družbi najpomembnejši razlog za Trumpovo zmago na predsedniških volitvah. V Georgii pravkar sodijo Venezuelcu Joséju Ibarri, obtoženemu umora 22-letne Laken Riley, ki je septembra 2022 pri El Pasu nezakonito prestopil mejo ZDA in se prek newyorškega hotela Roosevelt, kjer so uredili sprejemni center za migrante, s »človekoljubnim poletom« odpravil v Athens. Laken Riley, tamkajšnjo študentko zdravstvene nege, so našli s počeno lobanjo in zadušeno v bližini fakultete, kamor se je odpravila na tek. Ibarro so že v New Yorku aretirali zaradi suma načrtovanja napada na otroka, a so ga kmalu izpustili.

Zid pri Rubyki v Arizoni. Foto: Adrees Latif/Reuters

Koliko takšnih je še v ZDA? Med nezakonitimi priseljenci je po Trumpovem zatrjevanju 947 tisoč ljudi s kriminalno kartoteko, med njimi 13 tisoč morilcev, čeprav oblasti te številke prisojajo priseljencem iz daljšega obdobja. Američani se pritožujejo tudi zaradi migrantskega prevzemanja delovnih mest, toda ali bodo mirno opazovali izredno stanje z vojsko vred, ki ga za »največjo deportacijo v zgodovini« zelo verjetno načrtuje Trump? Prihodnji predsednik je na svojem družbenem omrežju pritrdil domnevi konservativnega aktivista Toma Fittona o uporabi vojske.

Najprej zapora meje z Mehiko

V doslej največji deportaciji povojnega predsednika Dwighta Eisenhowerja so v Mehiko vrnili okrog 1,3 milijona ljudi. Po domnevah poznavalcev bo Trump najprej začasno zaprl mejo s to državo in močno povečal nadzor na njej. Nadaljeval bo gradnjo zidu iz prvega mandata, ki jo je prekinil Biden, ter začel izganjati zločinske priseljence in člane kriminalnih združb z venezuelsko Tren de Aragua na vrhu seznama. Član združbe, ki je v Koloradu in drugje prevzemala nadzor nad razpečevanjem mamil in prostitucijo, prav tako nad stanovanjskimi kompleksi, naj bi bil tudi morilec Laken Riley.

Za pravno podporo deportacijam naj bi Trump segel vse do konca 18. stoletja, ko je zakon o tujih sovražnikih predsedniku ZDA dal pristojnost za izgon državljanov sovražnih držav v času vojne ali konfliktov. Republikanski prvak za takšne poleg Venezuele označuje Haiti, Kubo in Nikaragvo. Med prvimi ukrepi naj bi bila tudi vrnitev politike zadrževanja prišlekov v Mehiki do obravnave njihove prošnje. Če južna soseda v to ne bo privolila, jo čakajo kazenske carine in drugi ukrepi. Trump namerava močno povečati število sodnikov za razsojanje o upravičenosti priseljevanja.

Sodelovali bi tudi nekateri demokrati

Trumpovi uradniki za izgon naj bi na preostale nezakonite priseljence prežali na delovnih mestih in drugje. Vsaj delno je na sodelovanje pripravljenih tudi nekaj demokratsko vodenih zveznih držav. Zdaj morajo za migrante odvajati sredstva, sicer namenjena za šole, socialo in druge izdatke, ter se spopadati s povečanim pritokom fentanila in drugih mamil.

Podpora Trumpu in umorjeni Laken Riley v New Hampshiru. Foto: Brian Snyder/Reuters

Newyorški župan Eric Adams že napoveduje sodelovanje s Trumpovo administracijo, chicaškemu Brandonu Johnsonu, ki hoče nadaljevati po starem in zato zviševati davek na nepremičnine, pa se napoveduje upor meščanov. Prav velikanski priseljenski val je bil eden od ključnih razlogov za velik pomik temnopoltih moških in Latinskoameričanov k Trumpu. Prišleki se najbolj množično naseljujejo prav v njihovih mestnih predelih ter jim odvzemajo delovna mesta in socialno podporo.

Kritiki trdijo, da odvzemajo le delo, ki ga domačini nočejo opravljati, a statistika kaže drugače. Pod Trumpom je bil delež Američanov na trgu delovne sile večji kot zdaj, med novimi zaposlitvami so v nesorazmernem številu prišleki. Nekateri še vedno zavračajo tudi Trumpovo ločevanje priseljenskih družin v prvem mandatu, a ti očitki zbledijo ob podatkih, da je v času sedanje demokratske administracije izginilo 300 tisoč priseljenskih otrok. Bojijo se, da so vsaj nekateri končali v prostituciji.

Američani za zdaj za kaotični položaj obtožujejo demokrate, ki so priseljencem za vstop ponujali preprosto aplikacijo, jih razvažali po državi in jim plačevali stroške bivanja in telefon. Res pa Trumpovim podpornikom izgonov še ni bilo treba opazovati od blizu.