Neomejen dostop | že od 9,99€
Novi ameriški predsednik Donald Trump je med nastopom na Svetovnem gospodarskem forumu zatrdil, da končanje vojne v Ukrajini prav tako ovira visoka cena črnega zlata, odgovornost za to pa pripisal predvsem Savdski Arabiji in drugim članicam Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Tudi če Trumpova analiza drži, bo doseganje večjega padca cen nafte na svetovnih trgih za njegovo administracijo velik izziv.
Trump je v videonagovoru svetovni politični in gospodarski eliti, ki se vsako leto zgrne v Davos, nakazal pripravljenost, da mir v Ukrajini doseže tudi z energetskimi vzvodi. »Ceno nafte je treba znižati. To bo končalo vojno,« je v četrtek vztrajal sedeminštirideseti predsednik ZDA, ne da pri tem zašel v večje podrobnosti svojih načrtov. Poziv je ponovil tudi med današnjim obiskom Severne Karoline. »Eden od načinov, kako se ta vojna lahko konča, je, da Opec preneha ustvarjati toliko denarja in zniža ceno nafte.«
Republikančeve besede so odmevale tako v Davosu kot na energetskih trgih, pa tudi v Moskvi, kjer jih je komentiral ruski predsednik Vladimir Putin, in sicer z izjavo, da si »težko predstavlja sprejemanje ukrepov, ki bi bili usodni za ameriško gospodarstvo«.
Surova nafta brent se je danes gibala pri 76 dolarjih za sod, kar je skoraj deset odstotkov pod najvišjo letošnjo doseženo ceno in še vedno več, kolikor je znašala večino Trumpovega prvega mandata.
Kot je v Davosu dan po Trumpovem nastopu zagotovil savdski gospodarski minister Faisal al Ibrahim, se kartel predvsem osredotoča na zagotavljanje dolgoročne stabilnosti trga, in s tem skrbi za to, da ponudba dosega povpraševanje. Članice kartela skupaj z Rusijo in drugimi zaveznicami trg trenutno podpirajo tako, da v skladiščih zadržujejo več kot pet milijonov sodov nafte, kar posledično vpliva tudi na višje cene najbolj priljubljenega energenta. Znatnega padca cen si mnoge od njih ne morejo privoščiti, saj bi to lahko ustvarilo nevzdržen pritisk na njihove javne finance.
Analitiki v izjavah republikanskega predsednika vidijo najnovejši poskus Zahoda, da Rusijo prikrajša za ključen vir financiranja njene skoraj tri leta trajajoče agresije na Ukrajino. Administracija njegovega demokratskega predhodnika Joeja Bidna je s sankcijami in embargom Moskvo prisilila, da nafto prodaja pod tržno ceno, a ti ukrepi niso bili dovolj, da bi Putina prepričali k umiku iz Ukrajine oziroma hitremu končanju vojne. Bidnu med prvim letom vojne prav tako ni uspelo odvrniti članic Opec od zmanjšanja proizvodnje nafte – odločitve, ki je koristila predvsem Rusiji.
Morda bo Trump s svojim robustnim pristopom bolj prepričljiv, a njegova naloga po vsem sodeč ne bo lahka.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji