Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz o sankcijah proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice rimskega statuta o ustanovitvi ICC.

To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko ga je v Washingtonu obiskal izraelski premier Benjamin Netanjahu, za čigar aretacijo je ICC novembra lani izdal nalog. Bremeni ga sum za odgovornost za vojne zločine v Gazi. Enako je sodišče storilo v primeru nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in Hamasovega vojaškega poveljnika Mohameda Deifa, vendar je Hamas prav pred kratkim potrdil njegovo smrt.

Trump se je pred kratkim sestal z Netanjahujem in mu podaril zlati odzivnik. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Trump je ob podpisu izvršnega ukaza poudaril, da je delovanje ICC »nelegitimno in neutemeljeno uperjeno proti Ameriki in njenemu zavezniku Izraelu«. Po povzetku BBC v njem med drugim piše, da nedavne poteze ICC ustvarjajo »nevaren precedens«, ki ogroža Američane, saj jih izpostavlja »nadlegovanju, zlorabi in morebitni aretaciji«.

»To zlonamerno ravnanje posledično grozi, da bo poseglo v suverenost Združenih držav in spodkopalo ključno nacionalno varnost in zunanjepolitično delo vlade Združenih držav in naših zaveznikov, vključno z Izraelom,« še piše. Sankcije predvidevajo predvsem prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC pa tudi za njihove družinske člane, Trump pa je izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA z ICC ne bodo sodelovale v postopkih proti ZDA in njenim zaveznikom. Niti ZDA niti Izrael sicer nista člana ICC.

Po pisanju Guardiana naj bi sankcije doletele poimensko določene posameznike, a ni jasno, katere. Pri sodišču so se nanje pripravljali ter ocenili, da bodo na udaru predvsem njegovi visoki predstavniki. Kot so časniku zaupali pred časom, bi lahko ogrozile obstoj sodišča.

Netanjahuja bremeni nalog za aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi. Več držav, poleg ZDA še npr. Francija in Poljska, je napovedalo, da ga ne bo aretiralo, če stopi na njihova tla. FOTO: Andrew Caballero-reynolds/AFP

Odzivi drugod kritični, razen v Izraelu

»ICC obsoja ameriško izdajo izvršnega ukaza, s katerim želijo uvesti sankcije proti uradnikom ter škodovati neodvisnemu in nepristranskemu sodnemu delu. Sodišče trdno stoji za svojim osebjem in se zavezuje, da bo še naprej zagotavljalo pravico in upanje milijonom nedolžnih žrtev grozodejstev po vsem svetu,« se je na sankcije odzvalo sodišče ter vseh svojih 125 članic, civilno družbo in mednarodno skupnost pozvalo, naj se enotno zavzamejo za pravičnost in temeljne človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trumpovo potezo so obsodili tudi vidni politiki. Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je na X zapisal, da »ogrožajo neodvisnost sodišča in spodkopavajo mednarodni kazenskopravni sistem kot celoto«. Ko se je v četrtek sestal s predsednico ICC Tomoko Akane in ji zagotovil podporo EU, je poudaril, da ima ICC ključno vlogo pri zagotavljanju pravice žrtvam najhujših zločinov.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v odzivu na sankcije zagotovila, da se bo Evropa vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava. »ICC zagotavlja odgovornost za mednarodna kazniva dejanja in daje besedo žrtvam po vsem svetu. Omogočeno mu mora biti, da svobodno nadaljuje boj proti svetovni nekaznovanosti,« je še zapisala na omrežju X.

Tiskovni predstavnik evropske komisije je bil pred tem kritičen do sankcij in poudaril ključni pomen sodišča pri boju proti nekaznovanosti. Izvršni ukaz lahko vpliva na tekoče preiskave in postopke, tudi v zvezi z Ukrajino, je nadaljeval ter dodal, da bo EU spremljala posledice ukaza in preučila morebitne nadaljnje ukrepe.

Urad ZN za človekove pravice (OHCHR) je medtem ICC označil kot osrednji del svetovne infrastrukture na področju človekovih pravic. Poudaril je, da v celoti podpira neodvisno delo sodišča v vseh primerih, ki so v njegovi pristojnosti, ter Trumpa pozval, naj si glede sankcij premisli.

»Sodišče je temeljnega pomena za zagotavljanje pravice in odgovornosti za najhujše zločine, storjene v Ukrajini, Sudanu, Burmi, na zasedenih palestinskih ozemljih ali kjer koli drugje,« je povedala tiskovna predstavnica OHCHR Ravina Shamdasani. Prepričana je, da bi ICC moral nemoteno opravljati svoje delo. »Vladavina prava ostaja bistvenega pomena za naš skupni mir in varnost. Iskanje odgovornosti na svetovni ravni naredi svet varnejši za vse,« je še dodala.

Izraelski zunanji minister Gideon Sar FOTO: Gil Cohen-magen/AFP

Izraelski zunanji minister Gideon Sar pa je ameriške sankcije proti ICC podprl. »Močno podpiram izvršni ukaz predsednika Trumpa o uvedbi sankcij proti tako imenovanemu 'mednarodnemu kazenskemu sodišču',« je zapisal na omrežju X ter dodal, da so ukrepi sodišča »nemoralni in nimajo pravne podlage«.

To niso prve sankcije

Trump je v svojem prvem mandatu leta 2020 uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Fatou Bensouda Karim Khan pa je končal preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov.

Nato je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda Deifa, Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi slovenska sodnica pri ICC Beti Hohler. Odločitev je kritiziral tudi Joe Biden, češ da je nezaslišano, da enači Izrael in Hamas.

Podpisnica ene od najpomembnejših sodnih odločitev našega časa

Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Slovensko sodnico je poskušal izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.

ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Neuradno je med pobudnicami pisma tudi Slovenija.