Trump uvedel sankcije proti sodišču, ki preganja Netanjahuja

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz o sankcijah proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice rimskega statuta o ustanovitvi ICC.

To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko ga je v Washingtonu obiskal izraelski premier Benjamin Netanjahu, za čigar aretacijo je ICC novembra lani izdal nalog. Bremeni ga sum za odgovornost za vojne zločine v Gazi. Enako je sodišče storilo v primeru nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta in Hamasovega vojaškega poveljnika Mohameda Deifa, vendar je Hamas prav pred kratkim potrdil njegovo smrt.

Trump se je pred kratkim sestal z Netanjahujem in mu podaril zlati odzivnik. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Trump je ob podpisu izvršnega ukaza poudaril, da je delovanje ICC »nelegitimno in neutemeljeno uperjeno proti Ameriki in njenemu zavezniku Izraelu«. Po povzetku BBC v njem med drugim piše, da nedavne poteze ICC ustvarjajo »nevaren precedens«, ki ogroža Američane, saj jih izpostavlja »nadlegovanju, zlorabi in morebitni aretaciji«.

»To zlonamerno ravnanje posledično grozi, da bo poseglo v suverenost Združenih držav in spodkopalo ključno nacionalno varnost in zunanjepolitično delo vlade Združenih držav in naših zaveznikov, vključno z Izraelom,« še piše. Sankcije predvidevajo predvsem prepoved vstopa v ZDA in zamrznitev premoženja za uradnike ICC pa tudi za njihove družinske člane, Trump pa je izrazil pričakovanje, da zaveznice ZDA z ICC ne bodo sodelovale v postopkih proti ZDA in njenim zaveznikom. Niti ZDA niti Izrael sicer nista člana ICC.

Po pisanju Guardiana naj bi sankcije doletele poimensko določene posameznike, a ni jasno, katere. Pri sodišču so se nanje pripravljali ter ocenili, da bodo na udaru predvsem njegovi visoki predstavniki. Kot so časniku zaupali pred časom, bi lahko ogrozile obstoj sodišča. Trumpova poteza je že tarča kritik.

To niso prve sankcije

Trump je leta 2020 v svojem prvem mandatu uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda zaradi preiskave domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov v Afganistanu. Trumpov naslednik na položaju predsednika Joe Biden je sankcije leta 2021 odpravil, naslednik Fatou Bensouda Karim Khan pa je končal preiskavo ameriških vojakov in se osredotočil na preiskave zločinov talibanov.

Nato je maja Khan sodišče zaprosil za potrditev zapornih nalogov za Mohameda Deifa, Benjamina Netanjahuja in Joava Galanta zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, kar mu je 21. novembra lani potrdil tričlanski sodni panel ICC, v katerem je bila tudi slovenska sodnica pri ICC Beti Hohler. Odločitev je kritiziral tudi Joe Biden, češ da je nezaslišano, da enači Izrael in Hamas.

Izrael je še pred potrditvijo sprožil dvom o nepristranskosti slovenske sodnice, ki je bila imenovana v panel šele oktobra lani po odstopu romunske sodnice Iulie Motoc. Slovensko sodnico je poskušal izločiti z argumentom, da je bila prej tožilka ICC.

ICC preganja obtožence za najhujše zločine, kot so genocid in zločini proti človeštvu, iz držav, ki same tega iz različnih razlogov ne storijo.

ICC ima 125 članic, diplomatski viri pri ZN pa pravijo, da namerava velika večina v odgovor na Trumpov ukaz podpisati pismo o podpori sodišču. Neuradno je med pobudnicami pisma tudi Slovenija.