Trump s trgovinsko vojno z zamikom grozi tudi Nemčiji in EU

S trditvijo, da je svet dolga leta izkoriščal ZDA, je ameriški predsednik Donald Trump pristojnim agencijam svoje administracije ukazal preučitev ukrepov za prilagoditev carin in drugih trgovinskih ovir višjim iz drugih držav. »Trije veliki tedni, morda največji kdajkoli, a danes je velik dan: recipročne carine!« je naznanjal na svojem družbenem omrežju Truth Social. »Naredimo Ameriko spet veliko!«

Trump je že prej ukazal 25-odstotne carine na vse uvoženo jeklo in aluminij ter desetodstotne na kitajske izdelke, zdaj bodo udarci morda padali tudi po Evropski uniji. Ta z osrednjo gospodarsko silo Nemčijo na čelu beleži visoke trgovinske presežke z ZDA in Trump se pogosto pritožuje nad neštetimi nemškimi in drugimi tujimi avtomobili na ameriških cestah, medtem ko ameriških štirikolesnikov na evropskih cestah skorajda ni videti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo morala razmisliti o pogajanjih. Foto: Stephanie Lecocq/Reuters

Evropejci odgovarjajo, da velika in energetsko potrošna ameriška vozila niso narejena za okus evropskih potrošnikov, Američani pa za evropske vendarle plačujejo le 2,5 odstotne carine, medtem ko Evropejci za ameriške desetodstotne.  Že vse od šestdesetih let minulega stoletja Američani 25-odstotno carinijo tuje poltovornjake, najbolj priljubljena ameriška vozila, Evropejci pa za uvožene ameriške manj. V Bruslju in drugje pa so ameriškim izdelkom nabili tudi številne okoljevarstvene, zdravstvene in druge pogoje, ki po prepričanju sedanje republikanske administracije niso sorazmerni z ameriškimi.

Trump je sporočil, da bo njegov trgovinski minister Howard William Lutnick preučil carinske in necarinske trgovinske omejitve drugih držav ter predlagal protiukrepe, kar bo po njegovem prineslo  večjo pravičnost. EU je kar sam priporočil njihovo nižanje na 2,5 odstotka. »ZDA vzpostavljajo manj ovir uvozu od drugih velikih gospodarstev sveta, vključno s tistimi s podobnimi političnimi in gospodarskimi sistemi,« je zapisano v memorandumu, ki ga je podpisal danes.

Ministrica za državno varnost Kristi Noem je zadolžena tudi za zbiranje carin na mejah. Foto: Ken Cedeno/Reuters

V Beli hiši ocenjujejo, da bodo ZDA tako pridobile okroglih tisoč milijard dolarjev letnega dohodka, po besedah neimenovanega višjega uradnika administracije pa bodo presojali vsako državo posebej. Za zdaj ni časovnih okvirov za ameriške protiukrepe, v razprave o njih pa bodo poleg Lutnicka vključeni tudi trgovinski predstavnik Jamieson Greer, finančni minister Scott Bessent, voditelj državnega ekonomskega sveta Kevin Hassett, višji predsednikov svetovalec za trgovinske in proizvodne zadeve Peter Navarro ter ministrica za državno varnost Kristi Noem. Za zbiranje carin so namreč pristojne tudi službe za varstvo meja, dodatne carine pa naj bi se zbirale na računih novoustanovljene službe za zunanje prihodke ERS.

Države EU v primerjavi z ZDA nazadujejo pri informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Foto: Yves Herman/Reuters

ZDA zdaj beležijo 295,4 milijarde dolarjev trgovinskega primanjkljaja s Kitajsko, 171,8 milijarde z Mehiko, 123,5 milijarde z Vietnamom, 84,8 milijarde z Nemčijo, 73,9 milijarde s Tajvanom, 68,5 milijarde z Japonsko, 66 milijard z Južno Korejo, 63,3 milijarde s Kanado in 45,7 milijarde z Indijo. Ameriški trgovinski pogajalci bodo upoštevali tudi davek na dodano vrednost, ki je po njihovem tudi ovira poštenemu trgovanju. Trgovinski presežek z ZDA ima tudi Slovenija, države EU pa bodo zagotovo opozorile na ameriški presežek pri storitvah kot  intelektualna lastnina, finančni sektor ter informacijsko-komunikacijska tehnologija.