Trump gasi priseljensko krizo s podpihovanjem

New York – Odrešen ruske preiskave se je Donald Trump vrnil k svojim temeljnim vrednotam, protireformaciji zdravstva in zapiranju države za priseljence. ZDA čakajo, ali bo predsednik uresničil grožnjo in zaprl mejo z Mehiko, ker se soočajo s hitrim naraščanjem ljudi, ki vlagajo prošnje za azil.

Predstavniki Bele hiše so zatrdili, da Trumpove grožnje o zaprtju meje niso pretvarjanje, ampak jih bo uresničil kljub opozorilom, da bo to škodilo ameriškemu gospodarstvu in potrošnikom, ne da bi resno zajezilo priseljenski val. Odgovorni so opozorili, da je sistem sprejemanja priseljencev na robu zloma. Na stotine obmejnih uslužbencev, ki so na mejnih prehodih pregledovali vozila in tovor, so premestili, zdaj se ukvarjajo s priseljenci. Ministrstvo za domovinsko varnost je že poslalo na jug dodatnih 750 obmejnih policistov in uradnikov. Skupaj naj bi se število uslužbencev povečalo na 2000.

Ministrica Kirstjen Nielsen je celo pozvala prostovoljce iz drugih oddelkov ministrstva, naj pridejo pomagat na mejo. Ministrica je hkrati zaprosila kongres, naj poveča pristojnosti ministrstva, da bi lahko družine hitreje vračali v Mehiko. Doslej so na treh mejnih prehodih vsak dan vrnili okoli 60 iskalcev zatočišča, ki v sosednji državi čakajo na rešitev prošnje. Več sto jih je bilo v začasnem taborišču pod mostom v El Pasu, a so zaradi ogorčenja javnosti nad razmerami vse družine premestili na drugo, primernejše območje.

Ob dolgih zaostankih pri reševanju prošenj čaka na vrsto več kot 700.000 prosilcev za azil, odločanje pa se vleče tudi več let. Sklep sedanje vlade, da morajo čakati na drugi strani meje, je opazno poslabšal razmere na meji, odvetniki se pritožujejo, da nimajo stika s strankami. Težave je poglobilo naraščanje števila otrok in družin iz Srednje Amerike, ki bežijo pred razmerami v državi, februarja je bilo največ aretacij v zadnjih dvanajstih letih.
 

Gospodarska katastrofa

Trump se ni zmenil za opozorila, da zapiranje meje z Mehiko ne bo rešilo težav, saj velika večina prosilcev za azil vloži prošnjo na mejnem prehodu. Celo konservativni vladi naklonjena gospodarska zbornica je morebitno zaprtje meje označila za »gospodarsko katastrofo«. Mehika je tretja največja trgovinska partnerica ZDA, ki uvozi več ameriškega blaga kot Kitajska. Čez mejo gre vsak dan za 1,7 milijarde dolarjev blaga, ogroženih bi bilo pet milijonov delovnih mest v ZDA.

Toda sedanji ameriški predsednik ima zelo poenostavljen pogled na gospodarske tokove – uvoz je slab, izvoz je dober – in ne sliši opozoril, da bi zaprta meja povzročila velike motnje v oskrbovalnih verigah ter naglo zvišanje cen živil v trgovinah. »Najprej bi bili priča izjemno hitri rasti cen. Potem bi v dnevu ali dveh sledila odpuščanja,« je opozoril Lance Jungmeyer, predsednik ameriškega Združenja proizvajalcev svežih pridelkov.

Rezanje pomoči

Predsednik je menda trdno odločen, da bo ukrepal, pri čemer krivi mehiško vlado, ker ne ustavi pritoka beguncev. Podobno krivi vlade treh držav, od koder jih prihaja večina, Salvador, Gvatemalo in Honduras, ter grozi, da bo ustavil ameriško pomoč. ZDA so doslej vsako leto z od 500 do 750 milijoni dolarjev podpirale programe za boj proti tihotapljenju drog in ljudi, zmanjševanje nasilja tolp ter korupcije.

Odločitev je nemudoma spodbudila kritike, da se bo tako povečal beg ljudi, saj bo poglobila glavne vzroke za to, veliko revščino, razpaslo korupcijo in vsesplošno nasilje. »S kolegi v kongresu bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo zavrnili predsednikov zgrešeni pristop do Srednje Amerike,« je ogorčeno sporočila skupina demokratskih poslancev, ki je konec tedna obiskala Salvador. Tudi Adriana Beltrán, ki vodi nevladni program za zmanjševanje nasilja ter politične reforme v Srednji Ameriki, je zatrdila, da je to »strel v lastno nogo, neodgovorna politika, ki bo razgradila prizadevanja za zmanjševanje vzrokov za selitve«.
 

Veto za zid

Ameriška pomoč Srednji Ameriki se od leta 2016, ko je znašala 750 milijonov dolarjev, opazno niža. Trenutno je predvidenih 530 milijonov, Bela hiša pa je za prihodnje leto predvidela le 400 milijonov dolarjev. Vlada za zdaj ni razkrila, kako globoki bodo rezi v pomoč, odločitev pa je del Trumpovega spopada s spodnjim domom kongresa, v katerem so prevzeli večino demokrati, o usmeritvi politike priseljevanja. Tako je na južni meji razglasil izredne razmere, nato pa z vetom preprečil poskus kongresa, da bi zavrnili njegov ukaz. Tako poskuša mimo kongresa zagotoviti sredstva za gradnjo razvpitega zidu na meji.