Trilaterala med pandemijo

Na današnjem že sedmem vsakoletnem srečanju predsednikov Avstrije, Hrvaške in Slovenije bodo gostitelj Alexander Van der Bellen, Zoran Milanović in Borut Pahor razpravljali predvsem o skupni domovini Evropi med pandemijo covida-19 in po njej, slovenski predsednik pa se je z avstrijskim kolegom že včeraj pogovarjal o tem, kako se bosta državi skupaj spomnili koroškega plebiscita, na katerem so pred sto leti določali meje, ki še vedno potekajo med Avstrijo in Slovenijo.

Kakor so hrvaški mediji poročali že pred enim mesecem, bodo letos predsedniki v okviru običajnih usklajevanj stališč do regionalnega sodelovanja, skupne evropske prihodnosti in mednarodnih izzivov letos govorili predvsem o čezmejnem sodelovanju in turizmu v teh »pandemičnih« časih, a tudi o prebežnikih. »Evropa v času pandemije covida-19 in predvsem po njej bo glavna tema pogovorov treh predsednikov,« so sporočili iz urada slovenskega udeleženca vrha.

Lani so se predsedniki srečali v Šibeniku, predlani v Goriških brdih, letos pa že »tradicionalno« sedmo srečanje poteka v pred dobrim stoletjem še skupni prestolnici Dunaju, ki je marca 2014 gostil že prvo tako trilateralno vrhunsko srečanje med Avstrijo in dvema nekdanjima jugoslovanskima republikama, ki sta se ga takrat udeležila dva nekdanja predsednika države, avstrijski Heinz Fischer in hrvaški Ivo Josipović, ter njun slovenski kolega Borut Pahor.

Ta je že včeraj izkoristil dvodnevni obisk v avstrijski prestolnici tudi za dvostranski »daljši in prijateljski pogovor«, kakor so srečanje z gostiteljem opisali v kabinetu predsednika Slovenije. Pahor se je že junija lani na uradnem obisku v severni sosedi z Van der Bellnom dogovoril, da letošnjo 100. obletnico plebiscita državi počastita skupaj, zato so bila osrednja tema njunega včerajšnjega pogovora priprave na skupno zaznamovanje vseljudskega glasovanja, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina prebivalcev koroške »cone A« odločila, da raje živi v novi državi Avstriji kakor v prav tako na novo nastali Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. »Predsednika sta sprejela okvirni program spominske slovesnosti kot tudi okvirni načrt spremljajočih dogodkov. Vse je zamišljeno kot sporočilo sožitja med narodoma in sosednjima državama v skupnem evropskem domu,« so povedali v Pahorjevem kabinetu.