Tragično nebo nad Donbasom

Na Zahodu so prepričani, da so »proruski« uporniki pred petimi leti umorili 298 ljudi v malezijskem potniškem letalu, ki ga je raketa zemlja-zrak razstrelila na nebu nad donbaško vojno vihro. V Moskvi njihove dokaze zavračajo, v Maleziji pa kritizirajo mednarodne preiskovalce, da njihov cilj ni bil razkriti, kaj se je dogajalo, temveč zvaliti krivdo na Rusijo.

Če bi iskali primer, ki bi najbolj nazorno ponazoril, kako poteka nova hladna vojna med Rusijo in Zahodom, bi bil eden od najnazornejših prav razplet dogajanja po tragediji, v kateri so 17. julija 2014 umrli potniki, med njimi večina Nizozemcev, ki so leteli iz Amsterdama v Kuala Lumpur. Na Zahodu so bili tako politiki kot mediji od začetka prepričani, da so bili storilci separatisti, ki so jim Rusi dostavili smrtonosno oborožitev, v Rusiji pa so vnaprej vztrajno zanikali krivdo in iskali dokaze, da je letalo sestrelila ukrajinska stran. Pojavilo se je tudi veliko »alternativnih« teorij o tem, kaj je povzročilo nesrečo, a na koncu sta se tabora strinjala, da so boeing sestrelili iz protizračnega sistema buk sovjetske proizvodnje. Le o tem, kdo je streljal iz njega, se ne strinjajo.

Prezgodaj navdušeni uporniki

Medtem ko v Moskvi pravijo, da je raketa s številko, ki so jo mednarodni preiskovalci našli med ostanki letala, že leta 1986 postala del oborožitve enot, nameščenih v sedanji Ukrajini, in je po razpadu Sovjetske zveze prešla v roke ukrajinske vojske, so na Nizozemskem našli domnevne storilce, ki jim bodo začeli soditi maja prihodnje leto. Pred enim mesecem je nizozemski vrhovni tožilec Fred Westerbeke objavil imena štirih obtožencev, Ukrajinca in treh Rusov, ki so bili na vodilnih položajih uporniške samorazglašene doneške republike.

Med njimi je tudi razvpiti Igor Girkin z vzdevkom Strelkov, ki je zaslovel z »osvobajanjem« Krima, potem pa prevzel vodenje donbaških upornikov. Prav domnevno njegovi zapisi na družbenih omrežjih, ki so bili objavljeni takoj po tragičnem dogodku, a so jih pozneje izbrisali, so eden od ključnih dokazov za zahodno različico dogodkov. Tako kot Strelkov so se uporniki namreč sprva hvalili, da jim je uspelo sestreliti še eno transportno letalo vladnih enot, o čemer so poročali tudi ruski mediji (televizija Lifenews ter agenciji Ria novosti in Tass).  Ko se je razvedelo, da je bilo tarča potniško letalo, je zgodba o sestreljenem An-26 izginila, uporniki pa so za krivce razglasili bodisi ukrajinska lovska letala bodisi raketo, ki je priletela z vladne strani. »Če je bilo to res potniško letalo, tega nismo mi naredili,« je takrat izjavil premier »doneške republike« Aleksander Borodaj.

Presumpcija ruske krivde​

»Spominja bolj na presumpcijo krivde,« je komentator francoskega spletišča Mediapart Raoul Marc Jennar  kritiziral obtožnico nizozemskega tožilca, ki je priznal, da obtoženi niso dejanski storilci, temveč zgolj tisti, ki so napad ukazali ali bi morali biti o njem obveščeni. Še bolj odločno zavračajo obtožbe v Moskvi. Ruski predsednik Vladimir Putin je pred mesecem izjavil, da se njegova država ne izmika odgovornosti, a da tožilci niso predstavili nobenega dokaza o krivdi Rusije ali ukrajinskih upornikov. »Mi imamo svojo verzijo in smo jo posredovali, a nas na žalost nihče noče poslušati,« je dejal Putin.

Na njegovo stran se je pred kratkim postavil tudi malezijski premier Mahathir Mohamad. »Obtožujejo Rusijo, a kje so njihovi dokazi?« je povedal. Po njegovih besedah se je Malezija, ki je sprva sploh niso povabili v mednarodno preiskovalno skupino, strinjala z nizozemskim preiskovalnim poročilom zgolj do tam, kjer je bilo zapisano, da je bila raketa narejena v Rusiji. »Iz neznanih razlogov Maleziji niso dovolili vpogleda v črno skrinjico, da bi slišali, kaj se je dogajalo. Ne vem, zakaj smo bili izključeni iz preiskave, a od začetka smo v njej videli preveč politike. Zdi se, da jim ni šlo za to, da bi ugotovili, kaj se je dogajalo, temveč so bili bolj usmerjeni v to, da bi naprtili krivdo Rusiji,« je dodal malezijski premier.