Težke Lukašenkove kazni za oporečnike

Priljubljenemu nasprotniku oblasti in soprogu samooklicane voditeljice države Svetlane Tihanovske Sergeju Tihanovskemu so danes v Minsku za zaprtimi vrati prisodili 18 let strogega zapora. To je le zadnja v vrsti izjemno visokih kazni za beloruske opozicijske aktiviste in organizatorje množičnih protestov, med katerimi so številni prebegnili v tujino.

Zaradi organizacije množičnih nemirov in še težkih kaznivih dejanj proti varnosti v državi so poleg znanega 43-letnega blogerja Tihanovskega, ki je še pred manj kot dvema letoma veljal za najbolj resnega konkurenta dolgoletnemu beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, obsodili še pet ljudi. Vsem so naložili od 14 do 18 let strogega zapora. Tihanovski, ki je na spletišču youtube vodil priljubljeni opozicijski kanal Država za življenje, je hotel kandidirati na volitvah, a so ga posadili za zapahe že pred začetkom njegove predvolilne kampanje, ki so jo njegovi privrženci poimenovali »copatna revolucija«. Na javnih protestnih shodih so se namreč zbirali s copatami v rokah, ker je nekoč v radijski oddaji, v kateri je sodeloval tudi Tihanovski, udeleženka Lukašenka primerjala s ščurkom iz pravljične pesmi ruskega pesnika Korneja Čukovskega, ki ustrahuje milijone ljudi. »Ustavite ščurka,« je bloger takoj zagrabil priložnost in poslušalcem predlagal, naj se tega mrčesa znebijo s starim ljudskim pripomočkom: udarcem s copato. Šele po njegovi aretaciji je v predvolilno tekmo vstopila njegova žena Svetlana, ki je na volitvah lani avgusta, ki jih ne priznavata ne opozicija ne Zahod, po uradnih rezultatih dobila le nekaj več kot deset odstotkov glasov, a se je kasneje iz tujine, kamor je prebegnila, samorazglasila za novo predsednico Belorusije.

Trda sodniška roka

Ustanovitelj beloruskega spletišča Tribuna.com Dmitrij Navoša je še pred razglasitvijo sodbe za radio Eho Moskve povedal, da v njegovi državi ne gre računati na mehke kazni. Že na začetku septembra sta bila namreč na dolgoletno zaporno kazen obsojena dva opozicijska aktivista, 39-letna Marija Kolesnikova (po belorusko Kalesnikova) in njen odvetnik, leto starejši Maksim Znak. Obtožili so ju, da sta pozivala k dejanjem, ki ogrožajo nacionalno varnost, ustanovila ekstremistično skupino in kovanje zarotniškega državnega prevrata. Maksimalna kazen za te zločine je 12 let zapora, nekdanji voditeljici štaba nesojenega kandidata na zadnjih predsedniških volitvah Viktorja Barbarike so jih prisodili enajst, Znaku pa leto manj. Nekdanjega uspešnega bankirja in filantropa Barbariko, ki ga je mednarodna organizacija Amnesty International razglasila za političnega zapornika, so spravili za zapahe že med predsedniško kampanjo, med katero so mu nekatere javnomnenjske raziskave kazale, da lahko na glasovanju celo premaga dolgoletnega »poglavarja« države. Letošnjega julija so ga zaradi podkupovanja in utaje davkov obsodili na 14 let zapora.

Podobno usodo bi najbrž dočakal nekdanji kulturni minister Pavel Latuško, če ne bi kmalu po lanskih volitvah pobegnil na Poljsko. Nekdanji diplomat, ki je vodil diplomatska predstavništva Belorusije na Poljskem, v Franciji, Španiji in na Portugalskem, je po lanskih predsedniških volitvah podprl protestnike, zato je Lukašenko izjavil, da je s priključitvijo k opoziciji Latuško prestopil »rdečo črto« in bo kazensko odgovarjal. Po besedah beloruskega voditelja je Latuško pričakoval spremembo oblasti, zato je prebegnil k nasprotnikom. Varnostna služba KGB ga je uvrstila na seznam oseb, ki so sodelovale pri terorističnih dejanjih, oktobra pa so iz državnega preiskovalnega urada sporočili, da so proti Latušku in Svetlani Tihanovski začeli kazensko preiskavo zaradi suma o samovoljni prisvojitvi položaja odgovorne osebe. V ponedeljek so proti njemu vložili novo obtožnico. Grozi mu do deset let zapora, ker je leta 2012, ko je še vodil ministrstvo za kulturo, povzročil ogromno državno škodo, ker je menda samovoljno, »zaradi finančnih ali drugih interesov« in v nasprotju s svojimi pristojnostmi iz državnega proračuna podprl cel kup »nepotrebnih« filmskih projektov.