Testiranje tolerance varuhov miru

Postavitev plošče z napisom Vojska Republike Srbske na vojašnici na Palah je več kot provokacija posameznikov iz tabora predsedujočega predsedstva BiH Milorada Dodika. Tega se zaveda tudi večina varuhov daytonskega miru v BiH, ki pa imajo velike pristojnosti le formalno.

Po desetih letih ukinitve Vojske Republike Srbske (VRS) je postavitev plošče na Vojašnici Miloša Obilića na Palah prst v oči probosanske javnosti in novi povod za »nadzorovan spor« med srbskimi in bošnjaškimi elitami, ki druga drugi krepita status nacionalnih poglavarjev. Milorad Dodik z odločitvami, kot je poziv srbskim pripadnikom oboroženih sil BiH (OS BiH), naj naslednji dan pripadniki VRS počastijo oblečeni v uniforme VRS, ali postavitev plošče VRS, testira raven tolerance mednarodne skupnosti.

Uvertura v odcepitev

Ta naj bi zagotavljala ustavne in zakonske okvire BiH, ki bi jih srbska stran rada čim bolj razgradila. Če bi varuhi miru skočili v zrak ob vsaki provokaciji, to ne bi nič rešilo, po drugi strani pa preblagi odzivi lahko vodijo v končni razpad sistema. Dodik napoveduje umik srbskih kadrov iz institucij BiH, kar bi bila uvertura v odcepitev Republike Srbske. Separatistični manever bi se lahko začel v OS BiH, ki so najobčutljivejši del državnega sistema. To bi imelo resne posledice, ker bi šlo za razdor med ljudmi, ki nosijo orožje.

Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko se na zadnjo Dodikovo provokacijo ni javno odzval. Njegov urad (OHR) je za Delo pojasnil, da prizadevanje za vzpostavitev dvoma o pristojnosti, integriteti in notranji koheziji OS BiH nima podpore mednarodne skupnosti. Postavitev table VRS na vojašnici OS BiH je OHR označil za popolnoma neprimerno potezo, še posebno zato, ker je bil v provokacijo vključen aktivni častnik OS BiH. Sklenil je z besedami, da je spodbudno dejstvo, da so v OS BiH ta dogodek vzeli resno in da ga rešujejo skladno s svojimi notranjimi postopki.

Po naših informacijah je vzel vajeti v svoje roke načelnik skupnega štaba OS BiH general Senad Mašović. Provokacija se je zgodila v nekdanjem objektu VRS, kar je tudi posledica dejstva, da je v BiH še vedno v igri delitev vojaškega premoženja. Dodik je pred časom za Delo pojasnil: »Slovenija je prevzela vojašnice nekdanje JLA, vojska pa je tudi v vojašnicah, ki so v lasti lokalnih skupnosti, pa iz tega nihče ne dela drame. Od nas v Republiki Srbski zahtevajo, naj vse vojašnice predamo v upravo BiH.«

Metoda »kuhanja žabe«

Kje je eden od vzrokov za blag odziv mednarodne skupnosti, je razvidno tudi iz izjave Sveta za uresničevanje miru (PIC). Upravni odbor PIC je poudaril, da podpira OS BiH kot ključni element stabilnosti, kohezije in varnosti BiH ter njihovo vlogo v BiH in v mednarodnih misijah. V izjavi je še zapisal, da je predsedstvo BiH kot vrhovni poveljnik OS BiH, kar velja za vse njene člane, zakonsko dolžno zagotoviti delovanje OS BiH, svojih in izključnih pristojnosti države pa ne more postavljati pod vprašaj. PIC je podprl izvajanje obrambne zakonodaje BiH, ki jasno določa verigo poveljevanja, dolžnosti, odgovornosti in vedenja pripadnikov OS BiH. Rusija se izjavi ni pridružila.

Dolgoročno sodelovanje med Republiko Srbsko in Federacijo BiH ni imelo resnih možnosti, dokler sta bili na sceni dve ločeni entitetski vojski, ki sta spominjali na vojno in njene grozote. V akcijo za njuno združitev v enotne OS BiH je šele leta 2003 stopil takratni visoki predstavnik za BiH Paddy Ashdown. Po dveh letih in pol je bil sprejet zakon o obrambi, ki je vzpostavil ministrstvo za obrambo na ravni države, parlamentarni nadzor nad OS BiH in multietnično vojaško silo, sestavljeno iz dveh entitetskih vojsk, ki sta se bojevali druga proti drugi skoraj štiri leta.

Po oceni analitikov se Dodik in njegovi privrženci zatekajo k metodi »kuhanje žabe« s postopnim zviševanjem temperature. Glavni akterji pazijo, da poskusi destrukcije države ne bi naleteli na odločen odziv OHR, Nata ali velikih sil. Če se bo sistem sesul, se bodo odzvali, vendar bi lahko bilo prepozno za multietnične oborožene sile, ker bo žaba že skuhana.